Jedro

Pravnega temelja pridobitve oz. prenehanja pravice iz 29. čl. ZZK-1 ne dokazuje nujno samo zapis sklenjenega pravnega posla.

Izrek

Pritožbi se ugodi in II. točka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se glasi: Ugovoru zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju z dne 15. 03. 2010 se ugodi in ta sklep tako spremeni, da se dovoli vpis: Na podlagi Pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 25. 01. 2010 se pri nepremičnini ident. št. 37.E, vpisani v podvl.št. 328/71 k.o. H., v lasti G. d.d., N. u. 1, K. do 1/1 d o v o l i vknjižba lastninske pravice v korist imetnika: H.C., d.o.o., K. c. 5, K., do 1/1. Izbriše se zaznamba zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižno sodišče je s sklepom z dne 15. 03. 2010 zavrnilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja pri nepremičnini ident. št. 37.E, vpisani v podvl. št. 328/71 k.o. H. Zoper ta sklep vloženi ugovor je z izpodbijanim sklepom z dne 04. 10. 2010 (II. točka izreka) zavrnjen.

Zoper to odločitev se pritožuje predlagatelj. Uveljavlja dva pritožbena razloga: bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sklicuje se na 1. odstavek 148. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki je v izpodbijanem sklepu citiran in na njegovi podlagi izvedene zaključke označuje za napačne. V tem zakonskem določilu navedeni pogoji za vpis so izpolnjeni. Listina, iz katere izhaja utemeljenost zahtevka, je skladna z določili 1. točke 1. odstavka 40. čl. ZZK-1. Vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo; podpis osebe, katere pravica se prenaša, je overjen. Po stanju zemljiške knjige je vpis dovoljen, saj zemljiškoknjižno dovolilo izdaja gospodarska družba, ki je vpisana kot lastnik nepremičnine. Po stanju zemljiške knjige ne izhaja ovira za vpis, posebnih pogojev za dovolitev vpisa pa zakon tudi ne zahteva. V skladu s 4. in 5. odstavkom 149. čl. ZZK-1 sodišče ne presoja usklajenosti vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega posla, ki predstavlja podlago za izstavitev dovolila, temveč zgolj popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Določilo 4. odstavka 149. čl. ZZK-1 prvostopenjsko sodišče razlaga v nasprotju z njegovo vsebino. Izrecno je določeno, da zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla. Opozarja na načelo formalnosti postopka, vsebovano v 124. č. ZZK-1. Pojasnila v zvezi s posadno listino so nelogična. Izgubljeno ali uničeno listino je mogoče vzpostaviti na podlagi 234. do 242. čl. ZZK-1. Iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra z dne 24. 03. 2010 je razvidno, da je bil dne 15. 08. 1989 v sodni register pri SOZD A. vpisan pristop DO A. – H. C., delovna organizacija za opravljanje gostinskih storitev p.o. s sedežem K., K. c. 5. Ta podatek, skupaj z ostalimi predloženimi listinami dokazuje prehod lastništva na predmetnem stanovanju na pravnega prednika predlagatelja. Pri prvotnem izpisku je očitno šlo za pomoto, ki jo ta novejši izpisek popravlja.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče zemljiškoknjižni listini, na podlagi katere je vpis predlagan – Pogodbi o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 25. 01. 2010 (v nadaljevanju pogodba) - neutemeljeno odreka naravo posadne listine, ki je ustrezna podlaga za vpis lastninske pravice. Na četrti strani sklepa v nasprotju z vsebino te pogodbe zaključuje, da iz nje izhaja večkraten zaporeden prenos lastninske pravice in da je predlagatelj zadnji pridobitelj lastninske pravice. V tretjem členu pogodbe se omenja samo en prenos in sicer od prodajalca (prvega pogodbenika) na kupca - A. Š. L.. Kupec z nepremičnino ni razpolagal; zaradi statusnih sprememb in z njimi zvezane delitve premoženja (interni akt delitve z dne 31. 10. 1989) je nepremičnina prešla med sredstva drugega pogodbenika, predlagatelja v tem postopku. Tega prehoda ni mogoče opredeliti kot promet z nepremičnino, saj je nepremičnina ostala med sredstvi enega od delov prej enovite pravne osebe. Za promet z nepremičnino bi šlo, če bi bila podlaga prehoda nepremičnine npr. prodaja, darilo, menjava, na podlagi katere bi pravico na njej pridobila druga pravna ali fizična oseba.

Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 25. 01. 2010 je ustrezna podlaga za vknjižbo lastninske pavice. Vsebuje pravni temelj pridobitve pravice, z 29. čl. ZZK-1 opredeljen za nujno sestavino listine, ki je podlaga za vpis lastninske pravice. Zakon pravnega temelja ne omejuje samo na zapis sklenjenega pravnega posla (1). Zemljiškoknjižno dovolilo zato ima temelj in ni nično, niti nepopolno. Ker je podlaga za vpis posadna listina, in ne listina o pravnem poslu, predlagatelju ni treba izkazovati, da so iz pravnega posla izhajajoče kupčeve pravice z internim aktom delitve prešle nanj (45. čl. ZZK-1).

Pritožba zato utemeljeno navaja, da so pogoji iz 148. čl. ZZK-1 za vpis lastninske pravice podani. Vpis je po stanju zemljiške knjige dovoljen, drugih ovir, ki bi vpis preprečevale, pa ni; drugih pogojev za dovolitev vpisa, ni.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani, je izpodbijani sklep na osnovi 3. točke 3. odstavka 161.čl. Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) spremenjen in odrejen izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

(1) Takó tudi Pravno mnenje občne seje VSS z dne 18. 12. 2001glede obstoja dejanskih okoliščin, katerih posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice.