Jedro

Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Postopek z začasno odredbo iz razmerja med starši in otroki, v katerem se sicer tudi uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je specifičen (in s pravdnim postopkom povezan) postopek, zato tudi pritožbeno sodišče (tako kot že sodišče prve stopnje) za predlagateljico začasne odredbe oziroma upnico uporablja izraz tožeča stranka, za dolžnika pa tožena stranka.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predloga obeh pravdnih strank za izdajo začasnih odredb, s katerima bi njuno osemletno hčer A. A. zaupalo tožnici oziroma tožencu.

3. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere naj bi bila hči začasno zaupana tožencu, se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožuje toženec. Predlaga spremembo ali razveljavitev sklepa. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da iz navedb tožene stranke ne izhaja težko popravljiva škoda. Toženec to že ves čas utemeljuje z neprimernimi in nasilnimi ravnanji, ki naj bi jih bila deklica deležna v tožničini družini - s strani dedka in tožničinega novega partnerja. Deklica je tudi podvržena nasilni komunikaciji med tožnico in njenim partnerjem, kričanju, žalitvam, izbruhom jeze in kričanja tožnice. Toženec je hčer na skrivaj brez njene vednosti zvočno snemal, da bi jo obvaroval in preprečil nadaljnje nasilje. Izvedenki se nič od tega ni zdelo dovolj resno, tako da očitki nasilja niso bili preverjeni. Toženec je predlagal, naj izvedenka z A. A. opravi dolgi forenzični intervju, da bi se ugotovila konsistentnost njenega pričanja, sodišče pa bi moralo izvedenki tudi odrediti pregled zvočnih posnetkov.

Poleg tega je toženec 13. 8. 2019 podal zahtevo za izločitev izvedenke, ker ni naklonjena forenzičnemu psihološkemu intervjuju in pravilni ugotovitvi dejanskega stanja.

4. Tožeča stranka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadenejo interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno.1 Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu temu stališču pravilno in ustrezno sledilo. S pomočjo izvedenke za psihologijo B. B. je ugotovilo, da je A. A. na oba starša varno navezana, ima oba rada, navezana pa je tudi na ostale člane širše družine (tudi nova partnerja pravdnih strank).

7. Obstoj dveh domov in dosedanji način izvajanja starševske skrbi2 po (v tem delu neizpodbijanih) ugotovitvah sodišča prve stopnje deklici predstavlja varnost. Recipročne očitke obeh staršev o nasilju je izvedenka analizirala in pojasnila, da je bila deklica ob razgovoru odprta in iskrena, pa o nasilju ni izpovedovala. Očitke o nasilju je torej izvedenka naslovila in obravnavala (drugače kot to meni pritožnik) in jih povsem jasno opredelila kot manipulativno obnašanje (obeh pravdnih strank, torej tudi pritožnika), ki3 predstavlja tveganje za ustrezen čustveni in osebnostni razvoj deklice.4 Tem ugotovitvam je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo. Skrivno zvočno snemanje otroka, vlaganje takšnih posnetkov v spis in zahteva po izvedenski obravnavi takšnih posnetkov, povedo več o pritožniku kot o nasprotni stranki in prav v ničemer ne prispevajo k varovanju otrokove koristi. Do dokazne vrednosti takšnih in podobnih posnetkov se je sodna praksa že nekajkrat negativno opredelila.

8. Katere strokovne metode bo uporabil izvedenec, je stvar njegove strokovne presoje; laično nestrinjanje pritožnika z njimi in z ugotovitvami izvedenca pa ni razlog, ki bi lahko povzročil dvom v pravilnost izvedenkinih ugotovitev.

9. Predlog za izločitev izvedenke, ki ga je stranka vložila po izdaji izpodbijanega sklepa, na pravilnost sklepa ne more vplivati. To, da ob izdaji sklepa o njem še ni bilo odločeno, je razumljiva posledica tega, da je bil predlog vložen po izdaji sklepa.

10. Ker torej skupno starševstvo in način izvajanja stikov A. A. v ničemer ne ogrožata (nasprotno: koristita ji) in ker ni podana izjemna situacija, v katerih bi lahko brez izdaje začasne odredbe prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja, je odločitev o zavrnitvi predloga za začasno odredbo, na podlagi katere naj bi bila hči začasno zaupana tožencu, s tožnico pa bi imela en stik tedensko - v petek od zaključka pouka do 21.00, pravilna.

11. Pritožba torej ni utemeljena; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni našlo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbi niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriterijih 413. člena ZPP, ki jih je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.

1 Temu izhodišču, ki ga je v odločbi Up-410/01(8) izpostavilo Ustavno sodišče RS, enotno sledi sodna praksa višjih sodišč s takšnim stališčem: Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. 2 Deklica je en teden pri tožnici in en teden pri tožencu. 3 Torej manipulativno obnašanje in ne zatrjevano nasilje. 4 Povsem na mestu je pojasnilo sodišča prve stopnje, da predlagana začasna odredba (oziroma obe) nista takšni, da bi lahko hčer pravdnih strank obvarovali pred nevarnostjo, ki ji je izpostavljena - neustreznemu ravnanja obeh staršev v smislu manipulacij in odnosu, ki ga gojita drug do drugega, ki A. A. povzroča težave v obliki anksioznosti.