Jedro

V obravnavanem primeru je upnik predlagal, da se poleg že dovoljenih izvršilnih sredstev v tem postopku zoper dolžnika dovoli še "novo izvršilno sredstvo", izvršba na nepremičnino enega od ustanoviteljev družbe, ki pa v že izdanem sklepu o izvršbi sploh ni označen kot dolžnik. To dejansko pomeni, da tak predlog ne predstavlja spremembe izvršilnega sredstva, kot meni upnik, pač pa se dejansko predlaga spremembo dolžnika. Tega na način, kot je upnik predlagal in v tem postopku ni mogoče dovoliti.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za spremembo izvršilnega sredstva s prodajo nepremičnine ustanovitelja družbe B.G.. Ugotovilo je, da nepremičnina, ki je predmet izvršbe ni last dolžnika.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno opredelilo njegov predlog, saj ni podal predloga za spremembo sredstva izvršbe s prodajo nepremičnine, ki je last B.G., pač pa je upnik poleg že predlagane izvršbe na bančna sredstva, ki jih ima dolžnik pri banki ter poplačila preko prodaje premičnin, ki se nahajajo na njegovem naslovu, predlagal, še novo izvršilno sredstvo, izvršbo na nepremičnino enega od ustanoviteljev družbe. Predlog upnika je dejansko šel v smeri, da se že dovoljena izvršba razširi na nepremičnino, ki je v solasti enega od ustanoviteljev družbe. Po zakonu o izvršbi in zavarovanju ima namreč upnik pravico, da že predlagano izvršbo razširi na vsako stvar, ki je last dolžnika oz. na vsako premoženjsko pravico ali materialno pravico, v kolikor ta ni izvzeta iz izvršbe.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru upnik vložil predlog zoper dolžnika komanditno družbo O. K.D. zaradi izterjave 3.527.231,00 SIT s pp, na podlagi verodostojne listine. Kot sredstva izvršbe pa je predlagal rubež razpoložljivega dobroimetja dolžnika na njegovem transakcijskem računu in prenos teh sredstev na transakcijski račun upnika in rubež ter cenitev dolžnikovih premičnin. Na upnikov predlog je sodišče prve stopnje dne 4.2.2005 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je predlagano izvršbo dovolilo, dolžniku naložilo, da poravna upniku v predlogu navedeno terjatev ter odmerilo stroške upnika. Naknadno pa je upnik po svoji pooblaščenki sodišču posredoval vlogo, v kateri je navedel, da predlaga novo izvršilno sredstvo in sicer izvršbo na nepremičnino enega od ustanoviteljev družbe O. K.D., gospoda B.G., saj ima ta lastniški delež do 1/2 na nepremičninah v k.o. S.. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ta predlog zavrnilo pa je pravilna. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje je po 1. odst. 32. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve upnika lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oz. materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oz., če izvršba na njej ni z zakonom omejena. Po 34. členu ZIZ lahko sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve tudi na več sredstvih in predmetih izvršbe, še vedno pa je predpostavka za to, da so te v lasti dolžnika. V obravnavanem primeru pa je upnik predlagal, da se poleg že dovoljenih izvršilnih sredstev v tem postopku zoper dolžnika dovoli še "novo izvršilno sredstvo", izvršba na nepremičnino enega od ustanoviteljev družbe, ki pa v že izdanem sklepu o izvršbi sploh ni označen kot dolžnik. To pa dejansko pomeni, da tak predlog ne predstavlja spremembe izvršilnega sredstva, kot meni upnik, pač pa se dejansko predlaga spremembo dolžnika. Tega pa na način, kot je upnik predlagal in v tem postopku ni mogoče dovoliti. To kar upnik očitno zasleduje v obravnavanem primeru bi moral namreč uveljaviti po določilih 25. člena ZIZ, ne pa na način, kot je to v obravnavanem primeru storil. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.