Jedro

V konkretnem primeru je bilo kršeno določilo 8. člena ZPP, ker niso bili izvedeni in ocenjeni številni predlagani dokazi tožeče stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine, in sicer vsakemu od tožnikov po 20.864,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.7.2006 do plačila in za plačilo pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo. Tožnikom je naložilo, da povrnejo prvo toženi stranki pravdne stroške v znesku 3.959,12 EUR, drugo toženi stranki v znesku 587,64 EUR, tretje toženi stranki v znesku 523,57 EUR in četrto toženi stranki v znesku 3.119,16 EUR, vse v paricijskem roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo vlagajo pritožbo tožniki. Predlagajo, naj se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Uveljavljajo vse pritožbene razloge. Poudarjajo, da so vsi vplivi, ki so jih zatrjevali, presegali normalne meje. Opozarjajo, da sodišče ni izvedlo dokaza z vpogledom v DVD posnetek. Prav tako sodišče ni pribavilo od televizije POP TV posnetka. Nadalje so bili zavrnjeni dokazni predlogi z zaslišanjem prič, ki so ves čas gradnje spornega objekta obiskovale tožnike in bi vedele povedati, kakšno stanje je bilo v hiši in pred hišo tožnikov v času gradnje, kakšne imisije so bile in kakšne nevarnosti so grozile. Tudi izvedbo tega dokaza je sodišče protizakonito zavrnilo. Tudi izpovedbe s strani toženih strank predlaganih prič, katere je sodišče zaslišalo, so bilo nekritično obravnavane in jih sodišče ni obravnavalo v skladu z določbo 8. člena ZPP. Štelo je, da je z zaslišanjem teh prič dokazano, da imisije, ki jih je povzročila gradnja spornega objekta, niso presegle dovoljene meje. Pri tem pa je prezrlo, da je priča M. K. povedal, da se je hiša tožnikov v odnosu na sporno gradbišče nahajala na mestu, kjer se ni dalo zavarovati in preprečiti vplivov gradbišča. Povedal je, da so bili stroji oddaljeni od hiše tožnikov le 20 do 30 metrov. Nadalje je povedal, da so bili hiša tožnikov in še trije objekti na gradbišču ter da je neobičajno, da je hiša tako blizu gradbišča. Zaradi takšne bližine gradbišča se je v hiši čutilo vse vplive z gradbišča. Nadalje je povedal, da je v bližini hiše tožnikov zgrajen nasip in da je material za ta nasip odlagan le na razdalji 8 metrov od ograje hiše tožnikov. V ta nasip je vgrajeno približno 50.000 m3 materiala. Zaradi take bližine hiše gradbišču se je v hiši čutil hrup in tresljaj vsakega vozila ali stroja, ki je peljalo po gradbišču. Razen tega pa je sodišče prve stopnje prezrlo vsebino sporočila o popisu nultega stanja, ki ga je izdelala družba IRGO – Ljubljana. V njem piše, da bo uporabljena tehnologija v času gradnje spornega objekta povzročila tresljaje, tresenje in vibracije celo v Kopru in Bertokih. Če to drži za Bertoke in Koper, ki so od gradbišča oddaljeni več kilometrov, je lahko zamisliti, kolikšni so bili tresljaji in vibracije v hiši tožnikov, ki je oddaljena od grajenega nasipa 10 m. Razen tega je sodišče tudi prezrlo navedbo drugotožene stranke v njeni pripravljalni vlogi z dne 10.11.2008, kjer v 2. odstavku navedb pod I piše, „v kolikor pa so tožeče stranke vseeno trpele zaradi imisij, je potrebno upoštevati, da objekta, ki se nahaja tako blizu gradbišča, ni mogoče popolnoma zavarovati pred negativnimi vplivi gradnje.“ Prav tako je prezrta navedba četrtotožene stranke v odgovoru na tožbo, kjer priznava, da so se dela izvajala tudi ponoči. Sodišče bi moralo upoštevati dejstvo, da je hiša tožnikov stala praktično na samem gradbišču. To je imelo za posledico, da so bile vse imisije, ki jih je povzročala gradnja za tožnike, čezmerne, torej tudi tiste, ki sicer ne bi presegale dovoljenih mej. Priča S.Č. je izrecno izjavil: „vem, da smo ugotavljali, da je že vsak mimo vozeči bager prekoračil dovoljene količine hrupa.“. Pritožniki se sklicujejo tudi na sodno prakso v podobnih primerih in sicer sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 567/2008 in II Ips 940/2007 ter sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 2989/2005. Tožene stranke so odgovorile na pritožbo in predlagajo njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim očitkom pritožnikov, ko opozarjajo na pomanjkljivosti v procesnem ravnanju prvostopnega sodišča, ki je zavrnilo številne dokazne predloge tožnikov v zvezi s pravno odločilnimi trditvami o obsegu in predvsem vplivom imisij na premoženje in zdravje tožnikov in svojo odločitev oprlo predvsem na dokazne predloge toženih strank. Tako je sodišče zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem prič J.S., D.V. in M.Š., v zvezi s katerimi so tožniki zatrjevali, da so jih te priče zelo pogosto obiskovale na njihovem domu v teku celotne gradnje spornega objekta in bodo vedele povedati, kako je gradnja spornega objekta vplivala na vsakodnevno življenje in počutje tožnikov (primerjaj drugo stran zapisnika prve glavne obravnave z dne 24.11.2008). Zavrnitev dokaza je sodišče prve stopnje obrazložilo zgolj pavšalno - s frazo: „...da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno...“. Enako velja za zavrnjeni dokazni predlog z izvedbo posnetka komercialne televizije (POP TV), s katerim so tožniki želeli predočiti sodišču stanje med gradnjo in njene vplive na okolico, kjer se nahaja tudi njihova hiša (prav tako glej drugo stran omenjenega zapisnika). Drži tudi pritožbeni očitek, da je ostala izpovedba priče S. Č. (v pritožbi sicer očitno pomotno omenjena priča M. K., kateremu pritožniki očitno pomotno pripisujejo trditve priče S. Č.) necelovito ocenjena, predvsem v delu, kjer je ta opisoval, v kakšni oddaljenosti od gradbišča se je nahajala hiša tožnikov in kakšne vplive gradnje se je čutilo. Predvsem ni presojan v dokazni oceni del izpovedbe te priče, ki je izrecno izjavil: „vem, da smo ugotavljali, da je že vsak mimo vozeči bager prekoračil dogovorjene količine hrupa“. Dokazno spregledan pa je ostal tudi del vsebine listine – poročila o popisu nultega stanja družbe IRGO- Ljubljana, iz katerega izhaja, da bo uporabljena tehnologija v času gradnje spornega objekta povzročila tresljaje, tresenje in vibracije celo v Kopru in Bertokih. Prav tako je v dokazni presoji ostala neocenjena navedba četrtotožene stranke v odgovoru na tožbo, kjer priznava, da so se dela izvajala tudi ponoči, kar bi po presoji pritožbenega sodišča lahko pomenilo neobičajne škodne posledice za tožnike. Sodišče prve stopnje torej prvenstveno ni izvedlo in ocenilo vseh s strani tožnikov predlaganih pomembnih dokazov oziroma jih je ocenjevalo necelovito in pomanjkljivo, torej ni izpeljalo dokazne presoje s potrebnim procesnim standardom vestnosti in skrbnosti ter posledično tudi ne analitično-sintetično oz. atomistično-holistično (ocena vsakega pomembnega dokaza posebej in vseh skupaj). Zato v tem delu izpodbijane odločitve obstaja formalno in vsebinsko očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, ki terja, da sodišče vselej po svojem prepričanju odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Gre za formalni (procesni) okvir proste dokazne ocene oziroma za metodološke napotke sprejemanja dokazne ocene, ki so bili ob povedanem z izpodbijano sodbo zaobideni, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe oziroma bi lahko nanjo vplivalo.

Zavrnitve dokaznih predlogov tožnikov uveljavljanih prav tako na prvem naroku - za vpogled v DVD posnetek, ki ga je posnel že pokojni - bivši četrtotožnik, ki naj bi prikazoval okoliščine gradnje in vplive gradnje na hišo tožnikov, ter tudi s postavitvijo izvedenca gradbene stroke, sodišče niti ni obrazložilo. V tem delu tako obstaja tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v tem delu izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne da preizkusiti.

Ob povedanem je moralo sodišče druge stopnje ugoditi pritožbi, razveljaviti izpodbijano sodbo ter vrniti zadevo v novo sojenje, saj je nadalje še ugotovilo, da ugotovljenih procesnih kršitev glede na njihovo naravo (obseg in težo, pri čemer je nastalo izrazito neravnovesje pri upoštevanju procesne aktivnosti ene in druge pravdne stranke na škodo pritožnikov) ne more samo odpraviti na pritožbeni obravnavi (1. odstavek 354. člena ZPP).

V novem postopku bo tako moralo sodišče prve stopnje izvesti navedene predlagane dokaze tožnikov ter omenjeno navedbo četrtotožene stranke, jih oceniti celovito vsakega posamično ter vse skupaj in jih soočiti z izvedenimi dokazi toženih strank na način, kot to določa cit. 8. člen ZPP. Šele na podlagi tako dopolnjenega oziroma celovito izvedenega dokaznega postopka bo mogoča pravilna materialnopravna ocena - ali je škoda v konkretnem primeru prestopila običajne meje.