Jedro

Po prvem in drugem odstavku 400. člena ZPP je revizija dovoljena samo proti tistim sklepom, s katerimi je postopek pravnomočno končan.

Sklep višjega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep prvostopenjskega sodišča, ki tožnika ni oprostilo plačila stroškov za izvedenca, ni tak sklep, saj se z njim postopek še ni končal.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje, ki mora odločiti o veljavnosti oporoke pokojnega R. P. starejšega, je tožniku naložilo, da mora založiti predujem za izvedenca - psihiatra. Ob tem je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila stroškov za izvedenca in višje sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo ter potrdilo izpodbijani sklep. Nato je tožnik vložil revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, ker ni bila dovoljena.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Na to je tožnik ponovno vložil revizijo. V njej navaja, da ni sposoben plačati izvedenčevih stroškov, ker je bil večkrat napaden, poškodovan in oropan, davčna uprava pa mu je onemogočila poslovanje. Poleg tega meni, da je predujem za izvedenčeve stroške previsok.

Tožnik navaja še domnevne nepravilnosti, ki naj bi jih doživel na sodišču in zaradi katerih se je pritožil na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Na koncu predlaga razveljavitev sklepov glede zavrženja revizije in vrnitev zadeve Okrožnemu sodišču v novo odločanje.

Po določilu 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92) je bila revizija vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo. Zato je omejena in je dovoljena le za primere, ki so v zakonu posebej določeni. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je po prvem in drugem odstavku 400. člena ZPP revizija dovoljena samo proti tistim sklepom, s katerimi je postopek pravnomočno končan. Sklep višjega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep prvostopenjskega sodišča, ki tožnika ni oprostilo plačila stroškov za izvedenca, ni tak sklep, saj se z njim postopek še ni končal. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo prvega odstavka 389. člena ZPP, ko je zavrglo tožnikovo nedovoljeno revizijo, je tudi zavrnitev pritožbe proti temu sklepu pravilna in v skladu z 2. točko 380. člena ZPP.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče, ki je obravnavalo revizijo v skladu z določilom tretjega odstavka 400. člena ZPP, le-to zavrnilo po določilu 393. člena v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena kot neutemeljeno.