Jedro

Določilo 2.odst. 36.čl. ZPPSL ne velja za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila in zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i. Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo izvršbo, dovoljeno s sklepom z dne 02.07.2004, ker se je dne 13.12.2004 nad dolžnikom začel postopek prisilne poravnave.

Zoper ta sklep se je pritožil upnik po svoji pooblaščenki in predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi opozarja, da je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi sklepa prvostopnega sodišča z dne 02.07.2004 in 86.čl. Zakona o zemljiški knjigi dne 06.07.2004 vknjižilo zaznambo izvršbe opr.št. In 2004/00095, s čimer je upnik pridobil zastavno pravico. Postopek prisilne poravnave nad dolžnikom se je začel dne 13.12.2004, torej več kot dva meseca po vpisu upnikove poplačilne pravice v zemljiško knjigo, zato meni, da ni pravne podlage za prekinitev izvršbe nad dolžnikovo nepremičnino (3.odst. 36.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL). Res je sicer, da sklep z dne 02.07.2004 še ni pravnomočen, saj je dolžnik vložil ugovor zoper izvršilno sredstvo, o katerem sodišče še ni odločalo, to pa ne vpliva na upnikovo zastavno pravico in pravico do ločenega poplačila iz dolžnikove nepremičnine, saj 86.čl. Zakona o zemljiški knjigi določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča in priloženega sklepa o izvršbi, ne pa na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi (1.odst. 46.čl. ZIZ). Zato meni, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za prekinitev postopka v tej zadevi, pač pa bi moralo prekiniti postopek, ki se vodi pod opr.št. Ig 2004/00039, kjer uveljavlja upnik izvršbo na dolžnikova denarna sredstva in premične stvari.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s pravilnimi navedbami pritožbe, da določilo 2.odst. 36.čl. ZPPSL ne velja za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico določenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila in zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave. V obravnavanem primeru je tako iz spisovnih podatkov razvidno, da je sodišče prve stopnje dne 02.07.2004 izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Piranu pri nepremičnini, vpisani v vl.št. 1510 k.o. I. s parc.št. 2456/10, last dolžnika in z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo te nepremičnine in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo z nakazilom kupnine upniku do višine upnikove terjatve na njegov transakcijski račun. Sodišče prve stopnje je ta sklep posredovalo zemljiški knjigi in zemljiškoknjižno sodišče je vpisalo plombo (ne pa že vknjižilo zaznambo izvršbe) dne 06.07.2004, kot je to razvidno iz priloženega zemljiškoknjižnega izpiska. S tem vpisom pa je javno objavilo začetek zemljiškoknjižnega postopka. Za določitev trenutka od katerega zaznamba izvršbe na nepremičnini učinkuje pa je pomemben trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi torej listino, ki je podlaga za takšno zaznambo (5. čl. ZZK), to pa je v konkretnem primeru takrat, ko je vpisalo plombo. Ker pa se je postopek prisilne poravnave nad dolžnikom začel šele 13.12.2004 je evidentno, da obravnavano dejansko stanje predstavlja pravno podlago iz 3.odst. 36.čl. ZPPSL in da gre torej za izjemo od določbe, navedene v 1.odst. citirane zakonske določbe, po kateri se izvršbe, ki že tečejo, prekinejo. Prav pa ima pritožba tudi v tem, da na samo pridobitev ločitvene pravice nima prav nobenega vpliva dejstvo, da sklep o izvršbi še ni pravnomočen, ker o ugovoru sodišče prve stopnje še ni odločilo. Na podlagi 86/1 čl. Zakona o zemljiški knjigi namreč zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini, že na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Temu obvestilu mora biti priložen sklep o izvršbi. Izvršba pa se v skladu s 1.odst. 46.čl. ZIZ začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Ker pa ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače, se zaznamba sklepa o izvršbi opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi in obvestila izvršilnega sodišča. Upoštevajoč navedene razloge je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3.odst. 165.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ.