Jedro

Sodišče prve stopnje je predlog obdolženega A. A. za izločitev dokazov prejelo na predobravnavnem naroku dne 28. 10. 2016 in nadaljevanju slednjega dne 25. 11. 2016. Predobravnavni narok je sodišče opravilo na podlagi XIX.a poglavja določb ZKP in obdolženca med drugim poučilo tudi, da lahko na naroku, če ne prizna krivde, predlaga izločitev nedovoljenih dokazov. Na podlagi 285.e člena, ki je umeščen v XIX.a poglavje ZKP, pa je prvostopenjsko sodišče tudi vsebinsko odločilo o obdolženčevem predlogu za izločitev dokazov in ker ima po določbi drugega odstavka 285.e člena ZKP obdolženec pravico do pritožbe, slednjo sodišče druge stopnje tudi vsebinsko obravnava.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe V K 18432/2015 z dne 8. 11. 2017 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožba zoper sklep V K 18432/2015 z dne 5. 9. 2017 se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom V K 18432/2015 z dne 5. 9. 2017 predlog obdolženega A. A. za izločitev dokazov zavrnilo. S sklepom V K 18432/2015 z dne 8. 11. 2017 pa je zavrglo pritožbo obdolženega A. A. zoper navedeni sklep kot prepozno.

2. Zoper oba sklepa se je pritožil obdolženi A. A. in sicer brez navedbe pritožbenih razlogov.

3. V pritožbi zoper sklep o zavrženju njegove pritožbe kot prepozne je smiselno predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga za izločitev dokazov pa je smiselno predlagal, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in vse dokaze kot nezakonite izloči iz spisa.

4. Pritožba obdolženca zoper sklep o zavrženju pritožbe z dne 8. 11. 2017 je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 5. 9. 2017 pa ni utemeljena.

**K pritožbi zoper sklep V K 18432/2015 z dne 8. 11. 2017:**

5. V pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča o zavrženju pritožbe z dne 8. 11. 2017 pritožnik zatrjuje, da je pritožbo zoper sklep o izločitvi dokazov vložil pravočasno in sicer jo je 30. 9. 2017 poslal priporočeno po pošti, slednje pa je izkazoval s potrdilom o potovanju navedene priporočene pošiljke. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svoje zaključke glede pravočasnosti vložene pritožbe v izpodbijanem sklepu izdelalo na podlagi dohodnega žiga sodišča, iz katerega izhaja, da je bila pošiljka priporočeno oddana dne 3. 10. 2017, sodišče prve stopnje pa jo je prejelo dne 4. 10. 2017, saj drugih podatkov v zvezi z oddajo in prejemom te pošiljke (obdolženčeve pritožbe) tudi ni imelo. Ko pa je prejelo obdolženčevo pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe s prilogami, je preverilo vsebino pritožbenih navedb in pri Pošti Slovenije opravilo poizvedbe glede oddaje priporočene pošiljke, s katero je obdolženec vložil pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tako iz prilog, ki jih je pritožbi priložil obdolženec, kot tudi iz odgovora Pošte Slovenije izhaja, da je bila obdolženčeva priporočena pošiljka oddana dne 30. 9. 2017 (in ne 3. 10. 2017, kot to izhaja iz dohodnega žiga sodišča prve stopnje).

6. Glede na tako ugotovljen čas oddaje priporočene pošiljke pa pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila pritožba obdolženca zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov vložena pravočasno, saj se je rok za vložitev pritožbe iztekel dne 2. 10. 2017. Iz navedenega razloga je zato višje sodišče sklep sodišča prve stopnje V K 18432/2015 z dne 8. 11. 2017 razveljavilo.

7. Posledično dejstvu, da je bil razveljavljen sklep sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe, pa je sodišče druge stopnje obravnavalo pritožbo obdolženca zoper sklep o izločitvi dokazov kot pravočasno vloženo.

**K pritožbi zoper sklep V K 18432/2015 z dne 5. 9. 2017:**

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom V K 18432/2015 z dne 5. 9. 2017 predlog obdolženca za izločitev dokazov utemeljeno zavrnilo. Sodišče prve stopnje je predlog obdolženega A. A. za izločitev dokazov prejelo na predobravnavnem naroku dne 28. 10. 2016 in nadaljevanju slednjega dne 25. 11. 2016. Predobravnavni narok je sodišče opravilo na podlagi XIX.a poglavja določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in obdolženca med drugim poučilo tudi, da lahko na naroku, če ne prizna krivde, predlaga izločitev nedovoljenih dokazov. Na podlagi 285.e člena, ki je umeščen v XIX.a poglavje ZKP pa je prvostopenjsko sodišče tudi vsebinsko odločilo o obdolženčevem predlogu za izločitev dokazov in ker ima po določbi drugega odstavka 285.e člena ZKP obdolženec pravico do pritožbe, slednjo sodišče druge stopnje tudi vsebinsko obravnava.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni slediti pritožbenim navedbam, da naj bi bilo potrebno za preiskovanje sumov domnevnih zlorab pri izplačilu potnih stroškov uporabljati Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in ne kazenski zakon. Obdolženec je bil, kot to v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, v obravnavanem času zaposlen na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (MORS). Vendar pa je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zoper njega dne 17. 7. 2015 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ki naj bi ga storil, ko je v času od 1. 1. 2011 do 1. 11. 2013 svojemu delodajalcu lažnivo prikazoval podatke za obračun povračila stroškov za prevoz na delo in z dela in na škodo MORS pridobil premoženjsko korist v višini 7.223,30 EUR. Navedeno pa presega zgolj razmerja, ki jih ureja ZJU, kot to zmotno zatrjuje pritožnik, saj se je z vročitvijo obtožnega predloga obdolžencu začel kazenski postopek zoper njega, ki ga pristojno prvostopenjsko sodišče pravilno vodi na podlagi določb ZKP kot procesnega zakona in KZ-1 kot materialnega predpisa.

10. Sodišče prve stopnje je v točki 7 in 8 izpodbijanega sklepa natančno pojasnilo pristojnosti in način vodenja predkazenskega postopka. Ugotovilo je, da je bil obdolženec zaposlen kot ... na Direktoratu ... MORS, pri tem pa se povsem pravilno sklicevalo tako na prvi odstavek 158. člena ZKP kot tudi 33. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter na 32. člen Zakona o obrambi (ZObr), ki vsi tvorijo podlago, da ima z zakonom določen pristojni organ v ministrstvu, pristojnem za obrambo, to je Obveščevalno varnostna služba MORS (OVS), v primeru, ko so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje v Slovenski vojski ali v ministrstvu, pristojnem za obrambo, storila vojaška ali civilna oseba, zaposlena v Slovenski vojski oziroma drug delavec, zaposlen na obrambnem področju oziroma oseba, napotena na misijo v tujini, pristojnost voditi predkazenski postopek. Navedeno pomeni, da ima ob izpolnitvi navedenih pogojev OVS v predkazenskem postopku pooblastila policije. Pritožbeno sodišče slednjemu v celoti pritrjuje in se obširnim in tehtnim zaključkom in razlogom glede slednjega v sklepu, ki se s to pritožbo izpodbija, v celoti pridružuje sodišču prve stopnje.

11. Pritožbena trditev, da si je OVS razloge za sum preprosto izmislila, nima nikakršne podlage v samih podatkih spisa, saj iz vsebine uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 10. 2. 2014 izhaja, da je direktor OVS kriminalista kriminalističnega oddelka OVS obvestil o sumu, da naj bi obdolženec goljufal s potnimi stroški. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, iz spisa izhaja, da je predkazenski postopek vodil kriminalist kriminalističnega oddelka OVS B. B. in ne C. C., zato glede slednjega pritožbeno sodišče obdolženčevi pritožbi ne more pritrditi. Glede pritožbene trditve, da si je C. C. vse izmislil, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se bo glede ocene dokazov, v vsebino katerih se spušča pritožba, v tem kazenskem postopku ob koncu dokaznega opredelilo sodišče prve stopnje, zato se v tej fazi postopka tudi sodišče druge stopnje v oceno dokazov, kot jih ocenjuje obdolženec v sicer izjemno obširni pritožbi, ne more spuščati.

12. Povsem neutemeljene in brez vsakršne podlage so trditve obdolženca, da je D. D. izdala njegove občutljive osebne podatke, ko je prošnjo za dodelitev diplomatskega potnega lista in obvestilo o prebivanju uslužbencu OVS izročila brez pooblastila in je s tem dejanjem grobo zlorabila svoj položaj in prekoračila pooblastila. Pri tem obdolženec spregleda, da imajo predstavniki OVS identična pooblastila kot jih ima po določbah ZKP in ZNPPol policija, glede česar se je sodišče prve stopnje (kot je to opisano v točki 10 te odločbe), izčrpno in tehtno opredelilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Obdolženec tudi spregleda, da gre v konkretni zadevi za kazensko zadevo, da morajo vsi državni organi sodiščem in drugim organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku (torej tudi OVS), na podlagi 142. člena ZKP dajati potrebno pomoč, zlasti če gre za odkrivanje kaznivih dejanj ali za izsleditev storilcev, zato je temu nasprotno pritožnikovo zatrjevanje neutemeljeno.

13. Tudi glede plačilnih listov, vsebine odgovora E. in ostalih podatkov, za katere pritožba zatrjuje, da so občutljivi osebni podatki obdolženca in tretjih oseb in da bi jih bilo potrebno izločiti iz spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da nobena listina v spisu po Zakonu o tajnih podatkih ni opredeljena kot tajni podatek, vsekakor pa policija na podlagi 112. člena ZNPPol lahko zbira osebne podatke za potrebe kazenskega postopka1, kar pomeni, da takšni dokazi niso nezakoniti in je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko le-to utemeljeno ne sledi predlogu obdolženca, da bi bilo potrebno vse te listine, ki naj bi predstavljali nezakonite dokaze, izločiti iz spisa.

14. Pritožbeno večkrat ponovljen očitek, da naj bi preiskovalna dejanja po 148. členu ZKP izvajala oseba, ki nima policijskih pooblastil in sicer generalni direktor OVS C. C., nima podlage v podatkih spisa, saj je že v točki 11 obrazložitve te odločbe navedeno, da je predkazenski postopek vodil kriminalist kriminalističnega oddelka OVS B. B. Ker so takšne tudi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, je le-to predlog za izločitev dokazov, ki temelji na takšni tezi, utemeljeno zavrnilo in slednje v točki 9 razlogov izpodbijanega sklepa prepričljivo in argumentirano obrazložilo, čemur pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in navedenemu nima kaj dodati.

15. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da z izpodbijanim sklepom o zavrnitvi obdolženčevega predloga za izločitev dokazov glede na vse navedeno niso bila kršena niti ustavno načelo enakosti pred zakonom, niti načelo pravne varnosti, niti pravica do učinkovitega pravnega sredstva, četudi obdolženec v svoji pritožbi kršitve teh načel zatrjuje zgolj pavšalno in jih ne obrazloži, zato jih pritožbeno sodišče v večji meri tudi ne more dodatno preizkusiti. Nobene podlage pa ni za pritožnikovo trditev, da naj bi bili vsi dokazi v spisu, ki jih omenja v pritožbi, pridobljeni z zlorabo uradnega položaja, opustitvijo dolžnih ravnanj, z izdajanjem občutljivih osebnih podatkov, laganjem in klevetanjem. Kot že povedano, bo sodišče prve stopnji dokaze izvajalo na glavni obravnavi, dokazne vire pa bo moralo oceniti tudi z vidika verodostojnosti in se do slednjih v zvezi s sprejetimi zaključki tudi prepričljivo in jasno opredeliti.

16. Glede na vse navedeno in ker pritožbeno sodišče zatrjevanih napak, ki jih uveljavlja pritožba obdolženca ni našlo, prav tako pa napak ni pokazal preizkus po uradni dolžnosti, je pritožbo obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba 2004, stran 298 in Zakon o nalogah in pooblastilih policije s komentarjem, GV Založba 2016, stran 359