Jedro

Druga dolžnica je zgolj najemnica in položaj najemnikov v izvršbi ureja 175. člen ZIZ.

Je le udeleženka v izvršilnem postopku na nepremičnino in ni dolžnica v pravem pomenu besede, da bi se lahko sklicevala na pravico do odloga izvršbe. Kako bo z nepremičnino in uporabniki ravnal morebitni kupec ni stvar izvršilnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka in II. točki izreka, kolikor se slednja nanaša na drugo dolžnico.

II. Upnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog druge dolžnice za odlog izvršbe (I. točka izreka). Sklenilo je še, da prvi upnik in druga dolžnica sama trpita stroške postopka odloga izvršbe (II. točka izreka). Ugotovilo je, da druga dolžnica ni uspela izkazati posebej upravičenih razlogov, ker njenega stanja ni mogoče primerjati s stanjem in položajem upnika, ki ima izvršilni naslov, ter so trditve druge dolžnice takšne, ki se nanašajo na realizacijo izvršbe, in na posledice, do katerih pride zaradi same izvršbe. Druga dolžnica ima stanovanje v najemu in ima položaj hipotekarne upnice ter lahko s preostankom kupnine po rubežu njene terjatve poskrbi za drugo najemno stanovanje in prebivališče. 2. Zoper I. in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, kolikor se slednja nanaša nanjo, vlaga pritožbo druga dolžnica po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je odlog vedno vezan na škodo, ki je posledica realizacije izvršbe. Besedilo zakonske določbe zapoveduje sodišču tehtanje, ki se nanaša na intenzivnost oškodovanja upnika in dolžnika. Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, še posebej previdna in čeprav drži, da je najemnica stanovanja, ki predmet izvršbe, sodišče ni upoštevalo, da tam prebiva njena celotna družina z mladoletnim otrokom, ki obiskuje šolo, katere okoliš zajema območje, na katerem leži nepremičnina. Sprememba prebivališča in šole lahko predstavlja velik stres za otroka, zato si druga dolžnica aktivno prizadeva, da bi dolg poplačala in prodaja nepremičnine ne bi bila potrebna.

3. Vodilni upnik je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da so imeli dolžniki od leta 2013 čas, da bi prostovoljno poravnali dolg, pa tega niso storili v petih letih. Noben od dolžnikov ni izkazal realne možnosti poplačila dolga. Druga dolžnica ni dokazala, da si aktivno prizadeva, da bi poplačala dolg. Je samo uporabnica stanovanja, saj je dejanski lastnik stanovanja pravna oseba prvi dolžnik.

4. Tudi drugi upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da glede na prvi in drugi odstavek 175. člena ZIZ najemno razmerje ne preneha s prodajo stvari, ki je predmet najema, v izvršilnem postopku, ampak kupec vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca. Zato so brezpredmetna in neutemeljena zatrjevanja, da bi v primeru takojšnje izvršbe oziroma prodaje nepremičnine izgubila prebivališče in ostala brez strehe nad glavo, kar bi lahko družino pahnilo na socialni rob in bi negativno vplivalo na šolanje, življenje ter razvoj mladoletnega sina, kar naj bi predstavljalo nenadomestljivo škodo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje se je sicer ukvarjalo z zatrjevanimi vsebinskimi razlogi za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Vendar izvršba na nepremičnino ne posega v pravni položaj druge dolžnice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni lastnica stanovanja, ampak je lastnik prvi dolžnik. Druga dolžnica je zgolj najemnica in položaj najemnikov v izvršbi ureja 175. člen ZIZ. Ta določa, da najemno ali zakupno razmerje ne preneha s prodajo stvari, ki je predmet najema ali zakupa. Kupec stopi v pravice in obveznosti najemodajalca oziroma zakupodajalca. Če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini, lahko kupec ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove pogodbo o najemu ali zakupu z odpovednim rokom enega meseca. Druga dolžnica je le udeleženka v izvršilnem postopku na nepremičnino in ni dolžnica v pravem pomenu besede, da bi se lahko sklicevala na pravico do odloga izvršbe. Kako bo z nepremičnino in uporabniki ravnal morebitni kupec ni stvar izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog druge dolžnice za odlog izvršbe, čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov. Ne glede na predlog in pritožbo je dolžnica dosegla dejanski odlog izvršbe za več kot pet mesecev, čeprav je v skladu z zakonom predlagala za tri mesece.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

8. Upnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom nista pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje.