Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep IV Cp 1957/2023

ECLI:SI:VSLJ:2023:IV.CP.1957.2023 Civilni oddelek

ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj pojem nasilja v družini posredna grožnja vsebina SMS sporočil podaljšanje ukrepa sorazmernost ukrepa pogoji za izdajo ukrepa ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov
Višje sodišče v Ljubljani
15. november 2023

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca in potrdilo podaljšanje ukrepov prepovedi približevanja predlagateljici. Ključna ugotovitev je, da nasprotni udeleženec ni prenehal iskati poti za sporočila predlagateljici, kar ji preprečuje občutek varnosti. Sodišče je ocenilo, da pretekla dejanja nasprotnega udeleženca, vključno z grožnjami, zahtevajo nadaljnje ukrepe za zaščito predlagateljice.
  • Podaljšanje ukrepov za zaščito predlagateljice pred nasprotnim udeležencem.Ali je podaljšanje ukrepov za zaščito predlagateljice pred nasprotnim udeležencem upravičeno glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca?
  • Ugotovitev o grožnji v elektronskem sporočilu.Ali je elektronsko sporočilo nasprotnega udeleženca, ki je bilo poslano hčeri, vsebovalo grožnjo predlagateljici?
  • Upoštevanje preteklih dejanj nasprotnega udeleženca.Kako pretekla dejanja nasprotnega udeleženca vplivajo na odločitev o podaljšanju ukrepov?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ključna ugotovitev, na katerem temelji odločitev o podaljšanju ukrepov, ni (morebitna) želja nasprotnega udeleženca, da bi vzpostavil stik s predlagateljico. Ključno je, da ni prenehal iskati poti za sporočila predlagateljici, ki ji preprečujejo, da bi po prenehanju zveze z nasprotnim udeležencem pridobila občutek varnosti, bistveno zmanjšanem zaradi preteklih ravnanj nasprotnega udeleženca. S tem, ko je ovrednotilo okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa ter ravnanje nasprotnega udeleženca kot povzročitelja nasilja in predlagateljice kot žrtve med izvrševanjem ukrepov, in na tej podlagi ocenilo, ali je dosedanje obdobje zadostovalo za zaščito predlagateljice, je pravilno uporabilo tretji odstavek 19. člena ZPND.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan v petnajstih dneh od prejema tega sklepa predlagateljici povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 149,39 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in odločilo, da je predlagateljici dolžan povrniti stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.

Elektronsko sporočilo, ki ni bilo posredovano predlagateljici, ampak hčeri, ni vsebovalo groženj in se ne nanaša na predlagateljico, ampak na druge osebe. Če bi se sporočilo nanašalo na predlagateljico, ni razloga, da je ne bi omenil. Nanašalo se je na predlagateljičine "prijateljice", ki ga zaradi enostranskih informacij, pridobljenih od predlagateljice, obrekujejo in s katerimi se je želel pogovoriti ter jim pojasniti svojo plat zgodbe. Če bi sodišče najprej ugotovilo naslovnika sporočila, bi ugotovilo drugačen pomen besede "poračunati". Razlogi o tem, da se sporočilo nanaša na predlagateljico, čeprav izrecno govori o drugih osebah, so napačni in v nasprotju z vsebino sporočila. Zaradi tega sta podani bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 13. točke (pravilno: 15. točke) drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Besede "poračunati" ni mogoče razlagati zgolj v kontekstu grožnje, kazni ali celo fizičnega obračunevanja. Poračuna lahko človek tudi na zakonit način, npr. s sprožitvijo pravnega postopka (zaradi kaznivega dejanja razžalitve ali obrekovanja ali z vložitvijo odškodninske tožbe) ali zgolj s soočenjem z drugim ter predočenjem svojih pogledov na določeno zadevo. Zapisa ni mogoče razlagati tako široko in ga povezati s preteklim dogajanjem med udeležencema, kot je to storilo sodišče. Subjektivna ocene hčere, da gre za grožnjo predlagateljici, ne zadostuje za izrek ukrepa. Sodišče bi moralo sporočilo oceniti objektivno.

Neživljenjsko in protislovno je stališče v sklepu, da želi pritožnik z elektronskimi sporočili vplivati na predlagateljico, da bi z njim vzpostavila stik. Ne zanika, da je od razveze želel ohraniti kolikor mogoče dober odnos že zaradi otrok, se pa zaveda, da je njuna zveza prenehala in da ni poti nazaj. Zato si je ustvaril novo partnersko zvezo. Če predlagateljica ne želi več stikov z njim, jih pač ne bo. Stikov nimata že dve leti.

Izrečeni ukrep prekomerno posega v njegovo pravico gibanja, do družinskega življenja, do zdravja ipd. Ukrep traja že dve leti. Podaljšanje za nadaljnje leto zaradi elektronskega sporočila, ki ga ni mogoče razumeti kot grožnje in ki se ne nanaša na predlagateljico, je nedopustno dolgo. S podaljšanjem je kršen 5. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) in 15. člen Ustave.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je bilo (drugič) za 12 mesecev podaljšano trajanje ukrepov prepovedi približevanja predlagateljici, njenemu bivališču in delovnemu mestu, prepovedi navezovanja stikov na kakršenkoli način, vključno s srečanjem in navezovanjem stikov prek tretjih oseb, in prepovedi objavljanja podatkov, ki se nanašajo na predlagateljico.

6. Odločitev temelji na tretjem odstavku 19. člena ZPND, po katerem lahko sodišče navedene ukrepe večkrat podaljša, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev.

7. Sklepanje, da je za zagotovitev predlagateljičine varnosti nujno podaljšanje ukrepov, temelji na ugotovitvah, - da je nasprotni udeleženec 3. 7. 2023, tj. mesec dni pred iztekom veljavnosti ukrepov starejši hčeri udeležencev poslal elektronsko sporočilo, v katerem je zapisal: "razmisli vem da ti teh stvari nihče ne govori in da te vsi samo pregovarjajo proti meni. Vem kdo so te osebe in bom jaz osebno z njimi poračunal to sem zaprisegel magari čez 10 ali 5 let … vsi pridejo na vrsto … en po en … jaz te zdaj rabim in te želim videti. Prosim te da razmisliš čas gre … v glavi imem 1000 scenarijev sam še na papir jih moram dati in k notarju overit ti odločaš kakšno pot si boš izbrala imej v svoji glavi samo enega očeta maš in ta ni priplaval po juhi…", - da je nasprotni udeleženec tudi v preteklosti s predlagateljico komuniciral prek starejše hčere in ji grozil ("mamo bom spravil v preiskovalni zapor po 15. 3." "mama me psihično uničuje, zato bom jaz njo. Naj tudi ona ščije kri."), - da se beseda "poračunal" največkrat uporablja v kontekstu grožnje, kazni in fizičnega obračunavanja, - da v elektronskem sporočilu predlagateljice ni izrecno omenil, a je glede na preteklo dogajanje (nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca, ki so s psihičnega nasilja prešla tudi v fizično, in izkoriščanje komunikacije s hčerjo za grožnje predlagateljici) in dejstvo, da je sporočilo poslal ravno en mesec pred iztekom veljavnosti izrečenih ukrepov, verjetno, da je z osebo, ki hčer pregovarja proti njemu in s katero bo poračunal, mislil predlagateljico, - da se je predlagateljica ob prejemu sporočila in v povezavi s preteklimi grožnjami nasprotnega udeleženca počutila ogroženo, - da ni prepričljiv ugovor nasprotnega udeleženca, da je od hčere želel dobiti informacije o govoricah o njem, ki naj bi jih širila predlagateljica, - da iz preteklih ravnanj nasprotnega udeleženca izhaja nepredvidljivost njegovega vedenja in da dlje časa ni sprejel, da predlagateljica ne želi več živeti z njim, - da predlagateljica zaradi dalj časa trajajočega in ponavljajočega nasilja potrebuje dlje časa za rehabilitacijo in da v tem obdobju potrebuje občutek varnosti, ki ji ga omogoča podaljšanje izrečenih ukrepov.

8. Zatrjevane bistvene kršitve določb postopka niso podane. Razlogi v izpodbijanem sklepu so jasni in omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti odločitve. Napaka pri prenosu vsebine elektronskega sporočila v sklep ni izkazana. V elektronskem sporočilu osebe niso poimensko navedene.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o zmotnem ovredotenju elektronskega sporočila z dne 3. 7. 2023. Upoštevaje splošno navedbo v ugovoru, da se je zapis nanašal na "druge osebe" in ne na predlagateljico, ter izpovedbo nasprotnega udeleženca v povezavi z na naroku predloženima sporočiloma dveh poimenovanih oseb, pritožbeno sodišče sprejema oceno o neprepričljivosti njegovega pojasnila. Nenazadnje je poimenovani osebi povezal s predlagateljičinim širjenjem govoric o njem in njegovem odnosu z njo, zapis v sporočilu hčeri pa je povezan z osebami, ki hčer "pregovarjajo" proti njemu, in za katere pritožnik ne trdi, da so v stiku s hčerjo.

10. Okoliščini, da predlagateljice v sporočilu ni poimenoval in da je besedo oseba uporabil v množini, ne izključujeta interpretacije, ki jo je podalo sodišče v izpodbijanem sklepu. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da se pritožnik dobro zaveda vsebine izrečenih ukrepov. Tudi v tem je mogoče najti razlog za nepoimenovanje predlagateljice in uporabo množine.

11. Sprejeta odločitev ne temelji na ugotovitvi o hčerinem razumevanju obravnavanega sporočila, ampak na ugotovitvi, kako ga je razumela predlagateljica. Pomen izraza "poračunati z nekom" je sodišče povezalo s preteklimi ravnanji nasprotnega udeleženca. Zaključek, da gre za posredno izrečeno grožnjo, ki je zmanjšala njen občutek varnosti, je prepričljiv.

12. Ključna ugotovitev, na katerem temelji odločitev o podaljšanju ukrepov, ni (morebitna) želja nasprotnega udeleženca, da bi vzpostavil stik s predlagateljico. Ključno je, da ni prenehal iskati poti za sporočila predlagateljici, ki ji preprečujejo, da bi po prenehanju zveze z nasprotnim udeležencem pridobila občutek varnosti, bistveno zmanjšanem zaradi preteklih ravnanj nasprotnega udeleženca. S tem, ko je ovrednotilo okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa ter ravnanje nasprotnega udeleženca kot povzročitelja nasilja in predlagateljice kot žrtve med izvrševanjem ukrepov, in na tej podlagi ocenilo, ali je dosedanje obdobje zadostovalo za zaščito predlagateljice, je pravilno uporabilo tretji odstavek 19. člena ZPND.1 Neutemeljen je zato tudi očitek o nesorazmernosti izrečenih ukrepov.

13. Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Ker nasprotni udeleženec ni uspel s pritožbo, je dolžan predlagateljici povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (osmi odstavek 22. člena ZPND). Ti znašajo 149,39 EUR, in sicer gre za odgovor na pritožbo (priglašenih 200 točk (7. točka tar. št. 27) in 2 % materialnih stroškov, povečano za 22 % davek na dodano vrednost). Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obrestih temelji na 299. členu Obligacijskega zakonika.

1 Tako tudi sklepa VSL IV Cp 399/2023 z dne 2. 3. 2023 in IV Cp 1125/2023 z dne 16. 6. 2023.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia