Jedro

Zapustničino voljo, da se darilo ne vračuna v dedni delež, je dolžan dokazati dedič, ki jo zatrjuje. Sodedič, ki vračunanje darila zahteva, za vložitev tožbe nima interesa.

Poznejše oporočiteljevo razpolaganje z naklonjeno stvarjo ima za posledico preklic naklonitve te stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zakonito dedinjo napotilo na pravdo z zahtevkom, da se ji darilo – stanovanje št. na naslovu Jesenice – ne vračuna v dedni delež.

2. Pritožuje se na pravdo napotena dedinja. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Zatrjuje kršitev ustavnih pravic iz 14., 22. in 23. čl. Ustave RS. Predlaga razveljavitev sklepa ali njegovo spremembo tako, da se na pravdo napoti sodedič. Pravda, na katero je bila predhodno napotena (da stanovanja ni prejela kot darilo), ne bi prinesla uporabnega rezultata. Iz okoliščin sklepanja pogodbe o nakupu stanovanja je razvidno, da je bila dejanska kupovalka stanovanja pritožnica. Pritožnica je plačala kupnino. Zato je zapustnica naredila oporoko v pritožničino korist, kasneje pa podpisala in overila tudi darilno pogodbo. Nobenega darilnega namena ni bilo. Zatrjuje zapustničino voljo, da se pritožnici darilo ne vračuna v dedni delež. Do vračunanja darila na osnovi 46. čl. Zakona o dedovanju zato ne sme priti. Vračunanje se izvede samo zakonitemu dediču, pritožnica pa je oporočna dedinja stanovanja. Pritožnica zaradi darilne pogodbe ne sme biti v slabšem položaju, kot bi bila, če pogodbe ne bi bilo. Če bi bilo izvedeno oporočno dedovanje, bi stanovanje v celoti podedovala pritožnica. Obrazložitev, da zapustnica vračunanja darila ni želela, označuje za nelogično in nesklepčno. Navaja dokaze, ki kažejo, da je zapustnica táko voljo imela. Sodedič dejstev, ki iz teh dokazov izhajajo, ni prerekal. Sodišče okoliščin, ki iz teh dokazov izhajajo, ni presojalo. Sklep zato ni obrazložen. Podana je kršitev 8. čl. ZPP in 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Odločitev je sprejeta v nasprotju z 210. in 213. čl. Zakona dedovanju. Sklicuje se na tretji odstavek 46. čl. Zakona o dedovanju in zaključuje, da se pritožnici stanovanje ne sme vračunati v dedni delež, ker je iz okoliščin razvidno, da je bila taka zapustničina volja. Če pa do razveljavitve sklepa ne bo prišlo, je na pravdo treba napotiti sodediča. Zaradi predloženih dokazov je njegova pravica manj verjetna. Ker obrazložitev ne ustreza zahtevanemu standardu, so kršene ustavne pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 947/2017 z dne 19. 7. 20171 napotena na pravdo z zahtevkom, da stanovanja št. v šesti etaži stavbe Jesenice ni prejela kot darilo. Tožbe ni vložila. Zapuščinski postopek se bo zato nadaljeval upoštevajoč dejstvo, da je pritožnica od zapustnice kot darilo prejela stanovanje (četrti odstavek 213. čl. ZPP).

5. Med dedičema pa je še vedno sporno, ali je bila zapustničina volja, da se navedeno darilo pritožnici ne vračuna v dedni delež. Táko zapustničino voljo zatrjuje pritožnica in ona jo je dolžna dokazati. Ona je dolžna sprožiti pravdo, v kateri bodo presojeni dokazi, ki jih je navajala v zapuščinskem postopku in jih ponavlja v pritožbi. Sodedič, ki vračunanje darila zahteva, za vložitev take tožbe (da do vračunanja ne preide) nima interesa. Vračunanje bo izvedeno, če pritožnica zapustničine volje – da se darilo ne vračuna v njen dedni delež – ne bo dokazala. Ker je od odločitve odvisna velikost zakonitih dednih deležev, sta napotitev na pravdo in prekinitev zapuščinskega postopka utemeljena (3. točka drugega odstavka 210. čl. Zakona o dedovanju).

6. Prvostopenjsko sodišče pravilno navaja, da je nastopilo zakonito dedovanje, ki sta ga deležna dva dediča. Ker je zapustnica s premoženjem, s katerim je razpolagala z oporoko, kasneje (za časa življenja) razpolagala, do oporočnega dedovanja ne more priti. Poznejše oporočiteljevo razpolaganje z naklonjeno stvarjo ima za posledico preklic naklonitve te stvari (102. čl. Zakona o dedovanju). Z oporoko z dne 28. 3 .2007 je zapustnica razpolagala samó s stanovanjem; v oporoki je zapisala, da bo o dedovanju ostalega premoženja odločila kasneje. Nobeden od dedičev ne zatrjuje, da bi to storila. Ker je bilo stanovanje pritožnici podarjeno, je nepotrebno razpravljanje, v kakšnem položaju bi pritožnica bila, če darilna pogodba ne bi bila sklenjena in bi stanovanje dedovala na osnovi oporoke.

7. Sklep je ustrezno utemeljen; vsebuje razloge, ki so prvostopno sodišče vodili do odločitve v tej zadevi.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.

1 S sklepom višjega sodišča je bil spremenjen prvostopenjski sklep D 370/2014 z dne 17.1.2017.