Jedro

Pogoj za oprostitev položitve kupnine je, da je kupec edini upnik, kar pa v obravnavanem primeru ni podano. Iz podatkov v spisu, konkretno iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 12.11.2004 (l. št. 197a - 197f spisa) izhaja, da je v listu C3 pod zap. št. 1 vknjižena hipoteka v korist upnika Z. R. S. (ki je sicer z vlogo z dne 14.06.2004 na l. št. 187 spisa obvestil sodišče, da njegova terjatev po posojilni pogodbi ne obstaja več), še vedno pa obstaja pod zap. št. 2 vknjižena hipoteka v korist upnice R. S. (M. z.f.). Ker torej kupec ni edini upnik, je odločitev sodišča prve stopnje v točki 2 izreka izpodbijanega sklepa materialnopravno pravilna. V takšnem primeru namreč ni možno, da se upnika oprosti plačila kupnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko 1 izreka sklenilo, da se nepremičnina, vpisana v vl. št. ... k.o. R., ki sestoji iz parcele št. ..., pašnik, v izmeri ... m2, ki jo v naravi predstavlja stanovanjska hiša z delavnico ter funkcionalnim zemljiščem, domakne najboljšemu ponudniku I. Š., P. za nizke gradnje in gradbeni inženiring d.o.o., P. ..., Š., za kupnino 15,490.000,00 SIT. Pod točko 2 izreka je sklenilo, da je kupec dolžan kupnino plačati v roku 15 dni po prejemu sklepa o domiku. Pod točko 3 izreka pa je odredilo, da se bodo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi v zemljiški knjigi tamkajšnjega sodišča opravili izbrisi vknjiženih zastavnih pravic pri vl. št. ... k.o. R..

Proti takšnemu sklepu se je pravočasno pritožil upnik iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V pritožbi, s katero je izpodbijal 2. točko izreka sklepa, je navedel, da bi moral biti v skladu z določbo 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) kot edini upnik v tej izvršilni zadevi oproščen plačila kupnine do zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. To pa je celotna kupnina, saj terjatev upnika veliko presega kupnino za nepremičnino. Sodišče bi moralo izračunati, kakšna je terjatev upnika, da bi lahko pravilno in zakonito odločalo o njegovem predlogu za oprostitev plačila kupnine. Tako bi ugotovilo, da ne bo v celoti poplačan za svojo terjatev. Hipoteka RS se nanaša na do ˝ solastne nepremičnine B. B. in se glasi na 1,019.768,50 SIT, kar pomeni, da bi lahko bila RS poplačana do tega zneska, ki je bistveno nižji, kot je kupnina, ki jo od upnika zahteva sodišče. Poleg tega je bila prepoved odtujitve in obremenitve v korist upnika vknjižena prej kot zavarovanje terjatve za RS in bi sodišče moralo šteti, da ima upnik tudi zato prednost pri poplačilu.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilih I. in II. odstavka 191. člena ZIZ mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji. Kupec, ki je edini upnik, pa je lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Navedeni določili sta povsem jasni in nedvoumni. Pogoj za oprostitev položitve kupnine je, da je kupec edini upnik, kar pa v obravnavanem primeru ni podano. Iz podatkov v spisu, konkretno iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 12.11.2004 (l. št. ... - ... spisa) izhaja, da je v listu C3 pod zap. št. 1 vknjižena hipoteka v korist upnika Z. R. S.(ki je sicer z vlogo z dne 14.06.2004 na l. št. ... spisa obvestil sodišče, da njegova terjatev po posojilni pogodbi ne obstaja več), še vedno pa obstaja pod zap. št. 2 vknjižena hipoteka v korist upnice R. S. (M. z. f.). Ker torej kupec ni edini upnik, je odločitev sodišča prve stopnje v točki 2 izreka izpodbijanega sklepa materialnopravno pravilna. V takšnem primeru namreč ni možno, da se upnika oprosti plačila kupnine.

Pri tem je še dodati, da je neutemeljeno pritožnikovo navajanje, da zastavni upnik RS ne more priti do poplačila, ker pritožnikova terjatev veliko presega kupnino, saj je terjatev zastavnega upnika, upoštevaje določila 196., 197. in 198. člena ZIZ, na vrsti za poplačilo pred terjatvijo pritožnika. Kot izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska (l. št. ... - ... spisa), je zastavni upnik pridobil hipoteko na dolžnikovih nepremičninah preden jo je pridobil pritožnik z zaznambo sklepa o izvršbi (II. odstavek 170. člena ZIZ) in ne že s prepovedjo odtujitve in obremenitve, kot zmotno zatrjuje pritožnik. Na podlagi sklepa o začasni odredbi, s katerim se v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, upnik ne pridobi stvarnopravnega zavarovanja (zastavne pravice).

Glede na obrazloženo je pritožba upnika v celoti neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).