Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je tožnica pritožbo zoper sodbo vložila po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je potrebno njeno pritožbo kot prepozno zavreči. Ker se tožničina vloga „žalba“ posredovana sodišču v tujem jeziku, šteje za nerazumljivo in ne za nepopolno, bi moralo sodišče prve stopnje z njo ravnati skladno z 2. odstavkom 104. člena ZPP kot z nerazumljivo vlogo in jo vrniti tožnici, da jo v določenem roku vrne v dveh izvodih prevedeno v slovenski jezik ter jo hkrati opozoriti na pravne posledice, v kolikor ne bo postopala skladno s sklepom. Ker tega ni storilo je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP.
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. št. XII Ps 1487/2013 z dne 31. 1. 2014 razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne v nadaljnji postopek.
Pritožba zoper sklep opr. št. XII Ps 1487/2013 z dne 19. 2. 2014 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. XII Ps 1487/2013 z dne 31. 1. 2014 zavrglo pritožbo kot nedovoljeno. S sklepom opr. št. XII Ps 1487/2013 z dne 19. 2. 2014 pa je pritožbo zavrglo kot prepozno.
Zoper oba sklepa je tožnica vložila pritožbo, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP).
V pritožbi zoper sklep z dne 31. 1. 2014 navaja, da ne drži, da tožba ni popolna, ker nima prevoda. Iz dokumentacije, ki jo ima toženec je razvidno, kdaj je pokojni mag. A.A. vložil zahtevo za uveljavitev dobe dosežene v Sloveniji. Pričakuje, da bo sodišče sprejelo pravno veljavno in pravilno odločitev, da ima pravico do izplačila pokojnine po pokojnem možu z zamudnimi obrestmi. Vsaka drugačna odločitev bi za ljudi, ki so z delom pridobili pravico do pokojnine, pomenila kršitev človekovih pravic.
V pritožbi zoper sklep z dne 19. 2. 2014 pa tožnica navaja, da sodišče v drugem sklepu ni upoštevalo pritožbe, ki je bila sestavljena v srbskem jeziku in poslana po pošti 24. 1. 2014, se pravi v zakonskem roku, temveč je upoštevalo le pritožbo, prevedeno v slovenščino, ki je bila poslana po pošti 7. 2. 2014. Za to pritožbo pa je ugotovilo, da je vložena prepozno.
Pritožba je delno utemeljena in sicer zoper sklep z dne 31. 1. 2014 je utemeljena, zoper sklep z dne 19. 2. 2014 pa ni utemeljena.
- K sklepu z dne 19. 2. 2014. O preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in uporabilo pravilno materialno pravo.
Kot izhaja iz listinske dokumentacije, je bila tožnici izpodbijana sodba opr. št. XII Ps 1487/2013 z dne 16. 12. 2013 vročena 9. 1. 2014 tako, da se je 15-dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel v petek 24. 1. 2014. Pritožba, ki je bila poslana priporočeno po pošti 7. 2. 2014 je bila vložena že po izteku pritožbenega roka in prepozno. Zato jo je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi 1. odstavka 343. člena ZPP zavrglo.
- K sklepu z dne 31. 1. 2014. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev po 1. odstavku 339. člena ZPP, ker je sodišče zmotno uporabilo določbo 336. člena ZPP in pritožbo napisano v tujem jeziku, štelo kot nepopolno vlogo in jo kot nedovoljeno zavrglo.
V 335. členu ZPP je določeno, da mora pritožba obsegati 1. navedbo sodbe, zoper katero se vlaga; 2. izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu; 3. pritožbene razloge in 4. podpis pritožnika.
V 3. odstavku 343. člena ZPP pa je izrecno določeno, da se pritožba šteje za nepopolno, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena tega zakona, torej, če v pritožbi ni navedena sodba, zoper katero se vlaga in če ne vsebuje podpisa pritožnika.
Če gre za nepopolno pritožbo, se takšna pritožba glede na 336. člen ZPP ne vrača v dopolnitev, saj se v postopku s pritožbo ne uporablja določba 108. člena ZPP. Kolikor tožničina pritožba ne bi vsebovala sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, bi se takšna pritožba štela za nepopolno in bi jo sodišče v skladu s 1. odstavkom 343. člena ZPP zavrglo.
Če vloži stranka vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, ravna sodišče po določbah 108. člena tega zakona, ki veljajo za nerazumljive vloge (2. odstavek 104. člena ZPP).
Stranke in drugi udeleženci v postopku vlagajo pri sodišču tožbe, pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi (1. odstavek 104. člena ZPP).
Ker se tožničina vloga posredovana sodišču v tujem jeziku, priporočeno po pošti dne 24. 1. 2014, šteje za nerazumljivo in ne za nepopolno, bo sodišče prve stopnje z njo ravnalo skladno z 2. odstavkom 104. člena ZPP, kot z nerazumljivo vlogo in jo bo vrnilo tožnici, da jo v določenem roku vrne v dveh izvodih prevedeno v slovenski jezik ter jo hkrati opozorilo na pravne posledice, v kolikor ne bo postopala skladno s sklepom.
Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep z dne 31. 1. 2014 v skladu z določbo 354. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v nadaljnji postopek, pritožbo vloženo zoper sklep z dne 19. 2. 2014 pa je v skladu z določbo 353. člena v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.