Jedro

Tožnik izpolnjuje finančni pogoj, vendar pa je to le eden od pogojev za dodelitev BPP. Poleg finančnega pogoja mora biti izpolnjen tudi objektivni pogoj, to je, da ima verjeten izgled za uspeh v konkretni zadevi. Zahteva tožnika je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za upravni spor v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Bpp 845/2014 z dne 1. 4. 2014. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik 9. 5. 2014 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani vložil tožbo zoper navedeno odločbo ter hkrati podal tudi prošnjo za dodelitev BPP. V vlogi je navedel med drugim, da ker ni prava uka oseba, prosi za dodelitev BPP, da se upravni spor pravilno popravi. Vlogi je priložil odločbo CSD Domžale z dne 2. 4. 2014. Tožena stranka navaja določbe tretjega odstavka 11. člena, drugega odstavka 12. člena in 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki jih citira. Tožnikovo prošnjo je obravnavala kot prošnja za izredno BPP in njegovega finančnega položaja v postopku ni ugotavljala. Z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 845/2014 z dne 1. 4. 2014 je bila zavrnjena tožnikova prošnja z dne 25. 3. 2014 v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku revizije zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 574/2011 z dne 4. 4. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 614/2014. Iz obrazložitve izhaja, da vložitev revizije nima verjetnega izgleda za uspeh, saj iz sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 574/2011 z dne 4. 4. 2013 jasno in prepričljivo izhajajo razlogi, zakaj niso bile podane zakonske predpostavke za odškodninsko odgovornost. Višje sodišče v Celju je pritožbene razloge zavrnilo in potrdilo določitev. Tožnik pa je želel z revizijo uveljavljati enake razloge, kot jih je uveljavljal že v pritožbi. Tožnikove navedbe, da je bilo sojenje nepravično in da je trajalo prekomerno, kažejo subjektivno nezadovoljstvo z izidom pravdnega postopka. S temi očitki pa tožnik ne bi mogel uspeti v postopku revizije. Zato tožnik ni izpolnjeval zakonskega pogoja po 24. členu ZBPP, to je, da ima verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka navaja prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki ga citira. Ocenjuje, da je bila z izpodbijano odločbo tožnikova prošnja za BPP utemeljeno zavrnjena ter, da je pričakovanje tožnika, da bi s tožbo zoper navedeno odločbo uspel v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnik je vložil tožbo, v kateri izpodbija navedeno odločitev. Ker je prava neuka oseba, prosi sodišče, da mu dodeli BPP, da se upravni spor pravilno pravno popravi. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in tako dokazal sodišču, da so njihove navedbe netočne. Navaja, da je prejemnik socialne pomoči in predlaga oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Očita kršitev Ustave RS in Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP). Dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč za pravilno reševanje sporov, nobena odločba, sklep ali sodba ni pravilna in ne temelji na zakoniti podlagi. Tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh v pritožbi. Svojih trditev ne obrazloži. Brez možnosti do odvetnika je tožnik prikrajšan za pravično in pošteno sojenje. Tožnik je upravičen do BPP, upravni spor je utemeljen in je potrebno zadevo vrniti sodišču, da mu v zadevi dodeli odvetnika. Pritožnik nima sredstev za najem odvetnika, niti premoženja za najem odvetnika in ni pravnik ter zato prosi za dodelitev pravnega strokovnjaka. Posledično je zaradi nedopustnega ravnanja odvetnikov ter Okrožnega sodišča v Ljubljani - BPP ter Upravnega sodišča RS ostal brez odvetnika, ki bi ga v tej zadevi pravno zastopal. Prisiljen bo sprožiti nove odškodninske postopke. Prilaga kopijo odločbe CSD z dne 2. 4. 2014. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: Pravilno je po mnenju sodišča tožena stranka upoštevala pogoje in okoliščine ter dejstva o zadevi, v kateri tožnik vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Pri tem je pravilno uporabila materialno pravo oz. določbo 24. člena ZBPP glede vprašanja ali je zadeva razumna oz. ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Res je, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj, kot navaja, vendar pa je to le eden od pogojev za dodelitev BPP. Poleg finančnega pogoja mora biti izpolnjen tudi objektivni pogoj, to je, da ima verjeten izgled za uspeh v konkretni zadevi. Tožena stranka se pravilno sklicuje na tretji odstavek 24. člena ZBPP, ki pojasnjuje, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna. Tudi po mnenju sodišča je zahteva tožnika v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Tožnikovi očitki glede kršitve Ustave RS in EKČP pa so pavšalni in jih sodišče kot takšne zavrača. V zvezi s tožnikovim predlogom, da mu sodišče dodeli v zadevi BPP, pa sodišče navaja, da o tem ni pristojno odločati, temveč je za to pristojen poseben organ za BPP, ki pa je v zadevi tudi že odločil z odločbo Bpp 246/2014 z dne 12. 9. 2014 in tožnikovo prošnjo zavrnil. Neutemeljen je tudi tožnikov predlog o taksni oprostitvi, saj se na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 taksa ne plačuje v postopku odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.