17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1311/2002 z dne 5. 6. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah št. P 234/99 z dne 6. 5. 2002 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.V pravdnem postopku je bilo pritožniku (tedaj tožencu) naloženo, da mora plačati 141.048 SIT s pravdnimi stroški in zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je utemeljen regresni zahtevek zavarovalnice za plačilo škode, ki jo je toženec povzročil z motornim vozilom na drugem motornem vozilu. V ustavni pritožbi pritožnik oporeka ugotovitvam sodišč in navaja, da v času, ko je prišlo do prometne nesreče, sploh ni bil v kraju, kjer naj bi se ta nesreča zgodila. Navaja, da je o tem več kot verodostojno izpovedal tako on kot tudi določena priča. Meni, da iz izvedenih dokazov izhaja vsaj dvom o tem, kdo je povzročil škodo, v dvomu pa bi sodišče moralo odločiti po načelu in dubio pro reo. V izvedenih dokazih, ki naj bi bili evidentni, naj bi bilo več kot jasno, da sta očividca spreminjala svoje pričanje. Navaja, da se "v izogib ponavljanju" sklicuje na priloženo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje in pobudo državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

2.Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi oporeka dokazni oceni sodišč. Vendar Ustavno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti in popolnosti ugotovitve dejanskega stanja oziroma preizkušati dokazne ocene sodišč, ki odločajo v pravdnem postopku. Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS). Okoliščine glede ugotovitve dejanskega stanja bi Ustavno sodišče zato lahko presojalo le posredno - v zvezi z vprašanjem, ali je bilo v postopku ugotavljanja dejstev kršeno kakšno ustavno jamstvo procesne narave. Takšnih kršitev pa pritožnik ne zatrjuje.

3.Glede pritožnikove navedbe, da se "v izogib ponavljanju" sklicuje na druge vloge, ki jih je podal v pravdnem postopku (pritožbo, pobudo za zahtevo za varstvo zakonitosti) velja pojasniti, da je ustavna pritožba posebno pravno sredstvo s posebnim poljem presoje in posebnim namenom. Zato je treba v ustavni pritožbi argumente, ki naj bi jo utemeljili, izrecno navesti. Zgolj sklicevanja na navedbe v vlogah, ki jih je pritožnik podal v pravdnem postopku, ni mogoče upoštevati.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kakor jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger