Jedro

Ob ugotovitvi, da je tožnik po pozivu sodišča vlogo za oprostitev plačila sodnih taks le delno dopolnil, ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ponovno pozivati na dopolnitev vloge in je upravičeno izreklo posledico (zavrženje predloga), na katero ga je pravilno opozorilo. Trditve o tem, da družinski člani nimajo svojega premoženja, ki bi ga bilo treba vpisovati v podatke obrazca o premoženjskem stanju, bi moral tožnik navesti že v predlogu za oprostitev plačila taks, ali pa vsaj ob dostavi obrazca, pojasniti zakaj teh podatkov ni dostavil kot prilogo poslanemu obrazcu izjave o premoženjskem stanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 5. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007; UPB-3; št. 45/08; ZPP) zavrglo toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper sklep se je pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ga zavrže kot nezakonitega ter ga oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa, da zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču. Sodišču prve stopnje očita, da je dejansko stanje ugotovilo pomanjkljivo, nepopolno in napačno, kar vse je pripeljalo do nezakonitega sklepa. Pojasnjuje, da je vložil vlogo za oprostitev plačila sodnih taks, ki jo je vsebinsko obrazložil z izredno slabim gmotnim stanjem, kar dokazuje tudi predložena dokumentacija. Poudarja, da je v postavljenem roku sodišču predložil vso zahtevano dokumentacijo, razen dokazil o gmotnem stanju svojih družinskih članov, ki pa nimajo premoženja, ki bi se lahko vpisovalo v izjavo o premoženjskem stanju v skladu z Zakonom o sodni taksi (Ur. l. RS, št. 37/08; ZST-1). Ugotavlja, da je netočna obrazložitev sodišča prve stopnje, da ga je ponovno pozvalo k dopolnitvi vloge, saj tega ni storilo, čeprav bi moralo. Kršilo je določbo 108. člena ZPP in ni upoštevalo, da je prava neuka stranka, zato je izdani sklep nezakonit in protiustaven (krši 22. člen, 23. člen in 25. člen Ustave RS).

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita in ima podlago v 5. odstavku 108. člena ZPP. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kršilo 108. člen ZPP in da je s tem podana smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik po pozivu (sklep 16.11.2009) predlog za oprostitev plačila sodnih taks dopolnil le delno, ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev, kot trdi v pritožbi in je upravičeno izreklo posledico, na katero ga je v sklepu 16.11.2009 pravilno opozorilo. Sodišče prve stopnje je tožnika pozivalo le na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks (predložitev ustrezne dokumentacije po 12. členu ZST-1), ne pa (po prejemu nepopolne dokumentacije), na predložitev dodatne dokumentacije in je drugačno pritožbeno navajanje protispisno.

Sodišče prve stopnje je postopalo v skladu z 12. členom ZPP in je neupravičeno pritožbeno sklicevanje na to, da bi moralo ravnati drugače, ker je prava neuka stranka. S sklepom 16.11.2009 je tožnika ustrezno poučilo, katero dokumentacijo mora predložiti. Pojasnilo je kakšen obrazec mora predložiti in kje ga dobi. Izrecno je v sklepu navedlo, da mora obrazcu predloženem po 12. členu ZST-1 priložiti dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih z dela v zadnjih treh mesecih zanj in za njegove družinske člane, in ga tudi izrecno opozorilo na posledico, če v postavljenem roku tega ne bo storil. Tudi na obrazcu izjave o premoženjskem stanju predloženem po 12. členu ZST-1, ki ga je tožnik sicer vložil, je izrecno opozorjeno (stran 4 obrazca), da je treba kot prilogo priložiti potrdila o prejemkih z dela v zadnjih treh mesecih tudi za družinske člane.

Tožnik v pritožbi najprej sicer trdi, da je predložil vso dokumentacijo, v nadaljevanju pa priznava, da ni predložil dokazil o gmotnem stanju svojih dveh otrok in žene, pri čemer meni, da tega ni bil dolžan, ker nimajo svojega premoženja, ki bi se lahko vpisovalo v izjavo po premoženjskem stanju po ZST-1. Pritožbene trditve, da družinski člani nimajo svojega premoženja, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki je na podlagi 1. odstavka 337. člena ZPP pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Pritožnik bi že v predlogu za taksno oprostitev moral navesti vsa pomembna dejstva, saj o oprostitvi plačila sodnih taks odloča sodišče prve stopnje na predlog stranke (1. odstavek 168. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 12. člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme o premoženjskem stanju je na tožniku (12. člen ZST-1), zato bi moral tožnik že v predlogu navesti vsa pravno pomembna dejstva. Tožnik predloga za oprostitev plačila sodne takse v vlogi: "predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožba zoper sodbo" ni obrazložil in tudi obrazcu izjave o premoženjskem stanju (3. odstavek 12. člena ZST-1) ni priložil pojasnil, zakaj ni predložil dokazil o prejetih plačah in drugih prejemkih z dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za družinske člane. Sodišče prve stopnje je torej pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno tožnikov predlog zavrglo.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti prvostopenjsko sodišče ni kršilo tožnikovih ustavnih pravic in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.