Jedro

Iz predloga je jasno razvidno, da je bilo premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo leta 1948. S to sodbo je bilo namreč zaplenjeno celotno premoženje. Podana je sodna pristojnost.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje v 4. točki razveljavi, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in 3. točka izreka izpodbijanega sklepa potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku med drugim odločilo (3. točka izreka), da se predlog predlagateljev za vrnitev zaplenjenih premičnin v delu, ki se nanaša na neocenjeno blago v vrednosti 30.000,00 DIN, zavrne. V 4. točki pa je odločilo, da se predlog predlagateljev za vrnitev zaplenjenih premičnin v delu, ki se nanaša na inventar v trgovini in skladiščih v vrednosti 196.452,80 DIN, po pravnomočnosti sklepa vrne v reševanje Upravni enoti Laško.

Proti 3. in 4. točki izreka vlagajo pritožbo predlagatelji.

V pritožbi uveljavljajo vse pritožbene razloge ter sodišču predlagajo bodisi spremembo bodisi razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navajajo, da že iz sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah z dne 7.2.1948 jasno izhaja, da sta bila tako D. B. kot tudi A. B. obsojena in sta poleg kazni odvzema prostosti, utrpela tudi odvzem celotnega premoženja. To neocenjeno blago (pritožbena navedba se nanaša na točko 3 izreka) pa predstavlja, kot je razvidno iz postavk B in C 1. točke 1. odstavka sodbe tisto blago, ki se je nahajalo pod izložbenim oknom v trgovini hiše št. 32 v J.. Pritožba nadrobneje opisuje, za katero blago gre. Ti predmeti so vsi navedeni v zapisniku o hišni in osebni preiskavi dne 16.1.1948, ni pa jih v inventuri z dne 19.1.1948 in tudi ne v cenilnem zapisniku. Te premičnine tudi niso vključene v znesku 86.252,00 DIN in 97.336,10 DIN. Prav tako pa tudi ne v znesku 196.452,80 DIN.

Predlagatelji nasprotujejo razlogom sodišča glede 4. točke izreka, češ da niso predložili pravnega naslova, na podlagi katerega naj bi bile nepremičnine predlagateljem odvzete. Pravni naslov, ki izkazuje odvzem tega premoženja, je sodba kazenskega sodišča iz leta 1948. V obsodbenem delu je jasno navedeno, da se D. B. in A. B. zapleni celotno premoženje. Zaplenjeno je bilo vse, kar ni bilo izvzeto iz izvršbe. Premoženje v vrednosti 196.452,80 DIN iz izvršbe ni bilo izvzeto.

Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki pa nanjo niso odgovorili.

Pritožba je delno utemeljena.

Glede pritožbe proti 3. točki izreka izpodbijanega sklepa: Pritožbena trditev, da je iz kazenske sodbe in iz zapisnikov razvidno, katero blago predstavlja premoženje, ki je v predlogu opisano z besedno zvezo "blago, odvzeto po sodbi 41/48 z dne 7.2.1948 (neocenjeno) v vrednosti 30.000,00 DIN" ne drži. Zveznosti med prej opisano trditvijo v predlogu (tretja alineja 4. točke - glej list. št. 13) in predloženimi listinami (tudi sodba, v delu, na katerega se sklicuje pritožba) ni mogoče videti, marveč je mogoče o tem le ugibati. Sodbo (A1) je mogoče v točkah I.1/a-j razumeti kot razčlembo opisa "razno trgovsko blago v minimalni vrednosti 86.252,00 DIN", ki se nahaja v 1. odstavku točke I.1. Trditev, da ti predmeti, ki naj bi bili vredni 30.000,00 DIN niso vključeni v zneskih 86.252,00 DIN ali 97.636,10 DIN, je popolnoma nepreverljiva; še več: iz listin izhaja prej nasproten zaključek. Ob ponujeni trditveni podlagi, ki dopušča le gola ugibanja, zato predlogu ni mogoče ugoditi ter pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom in odločitvi sodišča prve stopnje. Ker je pritožba v tem delu neutemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP (1) pritožbo v tem delu zavrnilo in sklep v 3. točki izreka potrdilo.

O pritožbi proti 4. točki izreka: Pritožba utemeljeno opozarja, da je bilo s kazensko sodbo zaplenjeno celotno premoženje. Zatrjevana podlaga zaplembe je torej sodba kazenskega sodišča. Odločitev sodišča, da se zadeva odstopi v reševanje upravni enoti, tako ni pravilna. Podana je namreč sodna pristojnost po pravilih ZIKS (2). Sodna pristojnost je podana v skladu s 1. odst. 145.č člena ZIKS. Drugačna odločitev sodišča prve stopnje je zato napačna in jo je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo torej sodišče odločati tudi o tem delu predloga.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 - Ur. l. RS, št. 45/2008).

(2) Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. SRS, št. 17/1978 - Ur. l. RS, št. 59/2002).