Jedro

Institut razrešitve upravitelja je smiselno uporabiti, kadar je mogoče z njim zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem ) deležu. Zamenjava upravitelja nujno povzroči zavlačevanje postopka, saj novi upravitelj potrebuje določen čas, da prevzame posle insolventnega dolžnika in se seznani z njimi. V konkretnem primeru je stečajni upravitelj že podal končno poročilo, sodišče prve stopnje pa je izdalo sklep o končanju stečajnega postopka. V stečajnem postopku je bilo že unovčeno vse premoženje stečajnega dolžnika, upniki pa so bili na podlagi pravnomočnih sklepov o razdelitvi že poplačani. Zamenjava stečajnega upravitelja bi v tej fazi postopka predstavljala le zastoj oziroma upočasnitev stečajnega postopka, ki le zaradi vloženih pritožb še ni zaključen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovorom stečajnega upravitelja proti zahtevam upniškega odbora na 39. in 41. redni seji upniškega odbora (1) ter zavrnilo zahtevo upniškega odbora za razrešitev upravitelja (2).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje upniški odbor iz vseh pritožbenih razlogov ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijana sklepa spremeni oziroma v celoti razveljavi.

3. Stečajni upravitelj je na pritožbo odgovoril ter predlagal njeno zavrnitev.

K pritožbi zoper sklep o ugoditvi ugovorom stečajnega upravitelja

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje o upraviteljevih ugovorih zoper zahteve upniškega odbora temelji na določbi tretjega odstavka 100. člena ZFPPIPP.

6. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da je na večino ugovorov upniškega odbora tekom stečajnega postopka že večkrat odgovorilo, prav tako pa je o pritožbah v zvezi z večino ugovorov tudi že odločalo višje sodišče (o stroških računovodskih storitev, stroških skladiščenja dokumentacije in arhiviranja dokumentacije).

7. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo ugovoru stečajnega upravitelja v zvezi za zahtevo upniškega odbora, da naj stečajni upravitelj predloži dopolnitev rednega poročila za 4. kvartal 2010 z ustreznimi pojasnili in dokazili ter predloži prejete ponudbe za storitve arhiviranja dokumentacije, izpisek iz TRR za obdobje do 20. 11. 2009 dalje ter vse pogodbe, katere je v imenu stečajnega dolžnika sklenil upravitelj. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ni podlage v zakonu, da bi upravitelj vlagal v spis pogodbe z zunanjimi izvajalci. Stroški računovodskih, administrativnih in drugih storitev za potrebe stečajnega postopka spadajo med med stroške stečajnega postopka, v zvezi z njimi se določi predračun stroškov stečajnega postopka na predlog stečajnega upravitelja. Stečajni upravitelj mora vsako koledarsko trimesečje pripraviti (redno) poročilo o poteku postopka (99. člen ZFPPIPP), izredno poročilo pa mora izdelati na zahtevo sodišča ali upniškega odbora (1. odst. 100. člena ZFPPIPP). Glede zahtev upniškega odbora stečajnemu upravitelju v smislu določbe prvega odstavka 100. člena ZFPPIPP so te dopustne, v kolikor gre za zahtevo stečajnemu upravitelju, da (poleg rednega poročila) upniškemu odboru predloži tudi (izredno) pisno poročilo o posamezni zadevi, ki je pomembna za potek postopka ali varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku. Upniški odbor ima pravico zahtevati od upravitelja izredna pisna poročila glede zadev, o katerih daje soglasje ali mnenje o zadevah, določenih z zakonom, glede obravnave rednih poročil ter glede izvajanja pristojnosti, določenih v zakonom (87. člen ZFPPIPP). Upniški odbor tako zmotno utemeljuje svoja upravičenja po predložitvi listin (pogodbe z zunanjimi izvajalci, izpisek iz TRR...) na določbi 100. člena ZFPPIPP, ker ta zavezuje upravitelja le k pisnemu poročanju, zato z ugoditvijo ugovorom upravitelja v tej smeri sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava (primerjaj: sklep Višjega sodišča v Ljubljani, III Cpg 1129/2010 z dne 27. 10. 2010).

K pritožbi zoper sklep o zavrnitvi zahteve za razrešitev stečajnega upravitelja

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Upniški odbor je zahteval razrešitev upravitelja iz razloga po 1. točki 118. člena ZFPPIPP. Višje sodišče ocenjuje, da je možna razrešitev upravitelja iz navedenega razloga le, če gre za hujšo obliko kršitve obveznosti. Namen navedene zakonske določbe namreč ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, nadzor nad upravitelji pa izvaja minister za pravosodje in zbornica upraviteljev, ki odloča o disciplinski odgovornosti upraviteljev. Institut razrešitve upravitelja je smiselno uporabiti, kadar je mogoče z njim zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu. Zamenjava upravitelja nujno povzroči zavlačevanje postopka, saj novi upravitelj potrebuje določen čas, da prevzame posle insolventnega dolžnika in se seznani z njimi. V konkretnem primeru je stečajni upravitelj že podal končno poročilo, sodišče prve stopnje pa je izdalo sklep o končanju stečajnega postopka. V stečajnem postopku je bilo že unovčeno vse premoženje stečajnega dolžnika, upniki pa so bili na podlagi pravnomočnih sklepov o razdelitvi že poplačani. Zamenjava stečajnega upravitelja bi v tej fazi postopka predstavljala le zastoj oziroma upočasnitev stečajnega postopka, ki le zaradi vloženih pritožb še ni zaključen.

10. Iz spisa St 1036/2008 (stečajni postopek nad dolžnikom H. – v stečaju) izhaja, da je bilo o večini očitanih kršitev, navedeni v zahtevi za razrešitev upravitelja in dopolnitvah te zahteve (o nekaterih tudi že večkrat) odločeno in sicer v okviru obravnavanja ugovorov upravitelja proti sklepom upniškega odbora, pritožb proti sklepom o predračunu stroškov stečajnega postopka in v zvezi z odmero nagrade upravitelju. Višje sodišče je tako že odgovarjalo na očitek upniškega odbora v zvezi s konfliktom interesov, ker stečajni upravitelj opravlja funkcijo upravitelja v tem stečajnem postopku, hkrati pa tudi v stečajnem postopku nad njegovim ustanoviteljem Z. z.b.o. - v stečaju: ker je bil obravnavani stečajni postopek začet pred stečajnim postopkom nad Z. z.b.o., se izločitveni razlog, tudi če bi bil podan, ne more nanašati na ta postopek. Da pa ne obstojijo razlogi razrešitve upravitelja B. G. zaradi izločitvenega razloga po določbah ZFPPIPP tudi v pozneje začetem postopku nad Z. z.b.o. - v stečaju, je sodišče že odločilo s pravnomočnim sklepom v zadevi St 1032/2008 z dne 26. 02. 2009 (glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 334/2009 z dne 06. 08. 2009). Iz spisa St 1036/2008 je prav tako razvidno, da je bilo že pravnomočno odločeno o ugovorih upniškega odbora o hrambi arhivske dokumentacije stečajnega dolžnika, glede različnega obravnavanja istovrstnih stečajnih upnikov, glede kolizije interesov, o tem, da stečajni upravitelj posluje netransparentno, da izbira izvajalce po lastni presoji brez sodelovanja ostalih organov sodišča in da plačuje stroške brez podlage.

11. Ni utemeljena pritožnikova navedba, da bi moral biti stečajni upravitelj razrešen, ker se zoper njega vodijo postopki zaradi domnevnega oškodovanja stečajne mase, zaradi česar bi bilo potrebno zoper njega uveljavljati odškodninske zahtevke in v okviru kazenskega postopka priglasiti premoženjsko pravni zahtevek. Kot je navedel že sam pritožnik, bodo to lahko storili sami upniki, ki so bili z ravnanjem stečajnega upravitelja oškodovani.

12. Višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, ki je pojasnilo, da uvedena preiskava zoper stečajnega upravitelja še ne predstavlja razloga za njegovo razrešitev.

13. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni utemeljen očitek upniškega odbora upravitelju v zvezi z nespoštovanjem vloge upnikov in upniškega odbora. Iz podatkov spisa je razvidno, da je stečajni upravitelj na pozive sodišča odgovarjal na pripombe upniškega odbora z izražanjem svojih stališč, ki jih je tudi argumentiral. Redno je podajal poročila o tistih dejstvih, ki jih je dolžan po zakonu posredovati sodišču. Presoja pravilnosti odločitev pa je v presoji pritožbenega sodišča, ki odloča o pritožbah zoper sklepe sodišča prve stopnje.

14. Upravitelju tudi ni mogoče očitati nespoštovanje zakonodaje v zvezi s posredovanjem davčnih številk članov upniškega odbora, saj je dostava davčnih številk, kot je to navedlo tudi sodišče prve stopnje, dolžnost prejemnika izplačila.

15. Prav tako ne more biti razlog za razrešitev upravitelja njegov predlog za končanje stečajnega postopka. O upraviteljevem predlogu je odločalo sodišče, na podlagi vložene pritožbe zoper sklep o končanju stečajnega postopka pa bo utemeljenost upraviteljevega predloga in izdanega sklepa odločalo višje sodišče. 16. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.