11. 2. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 634/2003 z dne 26. 11. 2003 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdi odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi št. I I 72/96 z dne 5. 2. 1996 zaradi izterjave 11.281,10 SIT, poleg tega pa je pritožniku naložilo še plačilo zakonskih zamudnih obresti od tega zneska in stroškov izvršilnega postopka. Ugotovilo je, da pritožnik škode, tj. pretrganja telefonskih linij na nepremičnini, ki je v lasti pritožnika, sicer ni povzročil sam, vendar je vseeno odgovoren za škodo. Odločitev je oprlo na določbo 207. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR), po kateri naročnik in izvajalec del solidarno odgovarjata za škodo povzročeno tretjemu, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje glede utemeljenosti zahtevka.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje odločitvi sodišča in zatrjuje kršitve pravic iz 22. člena Ustave. Zatrjevano kršitev utemeljuje z navedbami, da naj bi sodišče v nasprotju z določbami Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) dovolilo izvedbo dokaza z zaslišanjem priče in tako pritožnika neenako obravnavalo. Poleg tega naj bi bila sodba arbitrarna, ker je sodišče oprlo svojo odločitev na povsem nasprotujoče si listine v spisu in je posledično narobe uporabilo materialno pravo.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč tudi, če bi z njo bile kršene človekove pravice, glede na višino spornega predmeta (terjatev v višini 11.281,10 SIT) pritožniku ne more povzročiti pomembnejših posledic. Da je pritožnik zaradi odklanjanja plačila dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti, na gornjo ugotovitev ne vpliva. Tudi v obravnavani zadevi ugoditev tožbenemu zahtevku in naložitev plačila za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njeno zadevo poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger