Jedro

Ker vložena revizija kot izredno pravno sredstvo nima suspenzivnega učinka in ker ZPP tudi nikjer drugje ne določa, da je vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari ovira za odločitev o stroških postopka kot stranski terjatvi, v obravnavanem primeru vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari tudi ni ovira za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka in za odločanje pritožbenega sodišča o pritožbi zoper tak stroškovni sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Toženci nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da so tožene stranke dolžne tožeči stranki plačati 196,64 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka. V obrazložitvi je navedlo, da je sodišče v tej zadevi dne 20.2.2009 izdalo zamudno sodbo, s katero je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Citirano sodbo je sodišče prve stopnje dne 5.3.2009 vročilo toženi stranki, ki je v skladu z 7. odst. 163. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP dne 6.3.2009 pravočasno vložila zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki na podlagi 3. odst. 154. čl. in 155. čl. ZPP priznalo 196,64 EUR stroškov pravdnega postopka.

Zoper ta sklep se v skupni pritožbi pritožujejo tožene stranke. V pritožbi navajajo, da vlagajo pritožbo zoper plačilo stroškov postopka, ker so v glavni zadevi vložile predlog za dopustitev revizije, saj po mnenju toženih strank stališče višjega sodišča glede izdaje zamudne sodbe ni pravilno. Navajajo, da po sodni praksi zavrženje vloge, kateri ni priloženo pooblastilo odvetnika, ni dovoljeno (razen tožbe in pravnega sredstva), temveč mora v takih primerih sodišče postopati po 108. čl. ZPP. Določba 2. odst. 108. čl. ZPP ne velja za priloge (pooblastilo kot priloga). Zaradi navedenega predlagajo ugoditev pritožbi oziroma podrejeno, da se počaka na odločitev glede predloga za dovolitev revizije.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je Vrhovno sodišče RS s sklepom opr. št. II DoR 218/2009 z dne 16.12.2009 ugodilo predlogu toženih strank za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 564/2009 z dne 1.10.2009 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju opr. št. P 732/2008 z dne 20.2.2009 glede vprašanja, ali je posledica nepredložitve pooblastila k odgovoru na tožbo sklep, da odgovor na tožbo ni bil vložen. Prav tako je iz spisa razvidno, da so tožene stranke dne 20.1.2010 v skladu z navedenim sklepom Vrhovnega sodišča RS vložile revizijo.

Sodišče odloči o stroških postopka skupaj z odločitvijo o glavni stvari ali s posebnim sklepom, kadar zakon to dopušča. Na podlagi 7. odst. 163. čl. ZPP lahko stranka v primeru izdaje sklepa o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Določba 7.odst. 163.čl. ZPP sicer govori le o sklepu o ustavitvi postopka, omenja tudi "druge okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave". Določbo je zato uporabiti za vsak zaključek postopka izven glavne obravnave zaradi okoliščin, ki so izven sfere stroškovnega upravičenca, torej tudi za primere izdane zamudne sodbe.

Ker po določbi 369. čl. ZPP vložena revizija kot izredno pravno sredstvo nima suspenzivnega učinka in ker ZPP tudi nikjer drugje ne določa, da je vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari ovira za odločitev o stroških postopka kot stranski terjatvi, v obravnavanem primeru vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari tudi ni ovira za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka po čl. 163 ZPP.

Ker tožene stranke v pritožbi ne izpodbijajo posameznih tožeči stranki z izpodbijanim sklepom priznanih stroškov postopka in ne zatrjujejo, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tožeči stranki v nasprotju z določbami ZPP priznalo skupaj 196,64 EUR stroškov pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče zaradi neutemeljenosti zgoraj navedenih pritožbenih razlogov in ker ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi 1. odst. 366. čl. ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Ker tožene stranke s svojo pritožbo niso uspele, same nosijo svoje stroške pritožbenega postopka (I. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP).