Jedro

Sodišče prve stopnje z dokazom, ki ga je pridobilo na lastno pobudo, ni seznanilo obdolženca, ki se o podatkih, na katere se sodba opira, ni mogel izreči. S tem je obdolžencu bilo onemogočeno, da bi v zagovoru zavzel stališče do podatkov iz dokaza, ki ga je sodišče štelo za zanj obremenilnega in na katerem je temeljilo svoje zaključke, s čimer mu je bila kršena pravica do obrambe in do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer podatkov iz delovnega naloga tudi ni preverilo z zaslišanjem priče A. A., ki je za obdolženca razbremenilna priča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 5. točki četrtega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in mu je izreklo globo 1.200,00 EUR ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk zaradi prekrška, storjenega z motornim vozilom B kategorije. Odločilo je še o stroških postopka o prekršku in je obdolžencu naložilo plačilo sodne takse v skupnem znesku 170,00 EUR ter plačilo potnih stroškov priče v znesku 5,20 EUR in stroškov refundacije odsotnosti priče z delovnega mesta v znesku 23,98 EUR.

2. Zoper sodbo je vložila pritožbo obdolženčeva zagovornica iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločitve o sankcijah. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku ustavi, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Prekrškovni organ Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Novo mesto in Občine Straža na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in pregledu podatkov spisa v smeri pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker so razlogi sodbe nerazumljivi, in z bistveno kršitvijo iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 90. člena ZP-1 ter v zvezi z 29. členom Ustave RS, in sicer zaradi kršitve pravice do obrambe obdolženca, ki vpliva na zakonitost sodbe.

6. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje presodilo, da je obdolženec prekršek po 5. točki četrtega odstavka 46. člena ZPrCP storil s tem, da je dne 4.9.2018 ob 14.40 uri kot voznik osebnega avtomobila, last pravne osebe, katere direktor je, vozil po cesti v naselju ..., kjer je hitrost s prometnim znakom omejena na 30 km/h, s hitrostjo 66 km/h in s tem prekoračil dovoljeno hitrost za 36 km/h. Sankcijo mu je izreklo ob uporabi 8. člena ZPrCP, ker je presodilo, da obdolženec ni dokazal, da ob kritičnem času ni mogel biti voznik vozila, kateremu je bila izmerjena hitrost. 7. V razlogih sodbe v točki 8 obrazložitve je sodišče prve stopnje obdolžencu razbremenilni priči A. A. verjelo, da je kritičnega dne menjal črpalko na ogrevalnem sistemu v DSO ..., ni pa mu verjelo, da se je tam zglasil nekoliko pred 15 uro in da je z njim bil ravno obdolženec. Hkrati pa je v razlogih sodbe v točki 9 obrazložitve navedlo, da je obdolženec od storitve prekrška imel dovolj časa, da je pobral A. A. in je skupaj z njim prispel nekoliko po 15. uri v DSO ... Ali je obdolženec bil s pričo A. A. v DSO ..., je odločilno dejstvo, s katerim obdolženec dokazuje svoj alibi, o tem odločilnem dejstvu pa v razlogih sodbe obstaja precejšnje nasprotje in so zato razlogi sodbe nerazumljivi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 8. V verodostojnost priče A. A. je sodišče prve stopnje podvomilo (tudi) na podlagi delovnega naloga DSO ..., iz katerega je ugotovilo, da A. A. v DSO ... ni menjal le ene črpalke, temveč dve in da je za zamenjavo potreboval dve delovni uri. Z upoštevanjem tega dokaza, ki ga je sodišče prve stopnje pridobilo na lastno pobudo, ni verjelo priči A. A., da je v DSO ... prispel pred 15.00 uro, kot tudi ne, da sta se z obdolžencem domov vrnila med 16.00 in 16.30 uro. Glede na podatke spisa pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje z dokazom, ki ga je pridobilo na lastno pobudo, ni seznanilo obdolženca, ki se o podatkih, na katere se sodba opira, ni mogel izreči. S tem je obdolžencu bilo onemogočeno, da bi v zagovoru zavzel stališče do podatkov iz dokaza, ki ga je sodišče štelo za zanj obremenilnega in na katerem je temeljilo svoje zaključke, s čimer mu je bila kršena pravica do obrambe in do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer podatkov iz delovnega naloga tudi ni preverilo z zaslišanjem priče A. A., ki je za obdolženca razbremenilna priča. Zaradi navedenega je podana bistvena kršitev iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki vpliva na zakonitost sodbe.

9. Ugotovljene bistvene kršitve določb postopka o prekršku terjajo razveljavitev sodbe ne da bi se pritožbeno sodišče opredeljevalo tudi do drugih pritožbenih navedb, zaradi česar je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, ker kršitev samo ne more odpraviti.

10. V ponovljenem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo kršitve odpraviti in nato ponovno presoditi, ali je obdolženec kot odgovorna oseba pravne osebe, ki je lastnica osebnega avtomobila, s katerim je bil prekršek storjen, s predložitvijo vseh dokazov izkazal razumen dvom glede zatrjevanega dejstva ter se razbremenil odgovornosti iz 8. člena ZPrCP.