Jedro

Po četrtem odstavku 32. člena ZBPP mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, le v primeru, če je prosilec tujec, za kar pa v obravnavanem primeru nesporno ne gre. Tako sodišče ugotavlja, da je tožničina prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP predvidene podatke in je torej bila formalno popolna, zato organ za BPP ni imel podlage za njeno zavrženje, ampak bi jo moral vsebinsko obravnavati in razjasniti dokazno stanje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3/2022 s 25. 1. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) zavrgel tožničino prošnjo s 4. 1. 2022 za dodelitev BPP. V obrazložitvi navaja, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vlaga za vložitev tožbe ter za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper družbo A., zaradi izplačila zavarovalnine iz naslova trajne invalidnosti zaradi nezgode, v zvezi s škodnim dogodkom s 26. 11. 2020, na prvi stopnji pred pristojnim delovnim sodiščem. Ker je organ ugotovil, da prošnja ni popolna, je tožnico s sklepom s 14. 1. 2022 pozval k predložitvi manjkajočih listin ter jo opozoril, da bo v primeru, če prošnje ne bo dopolnila tako, kot je navedeno, njeno prošnjo zavrgel. Zaključuje, da je tožnica prošnjo dopolnila le delno, in sicer tako, da je 24. 1. 2022 predložila samo nekatere izmed listin, medtem ko ni predložila listinske dokumentacije v zvezi z zadevo ter navedla, ali je že sprožen spor oziroma vložen morebitni odškodninski zahtevek ter v kateri fazi je zadeva. Zato je na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) njeno prošnjo zavrgel. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

2. Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je organ zagrešil bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Sklicuje se tudi na 8. člen ZUP in izpostavlja, da so organi v upravnem postopku zavezani k načelu materialne resnice, v konkretnem primeru pa več kot očitno ni resnično ugotovil dejanskega stanja. Poudarja, da je 24. 1. 2022 sama osebno pri organu kot prava neuka oseba ustno navedla vse zahtevane podatke ter predložila preostalo zahtevano dokumentacijo. Meni, da je v tem delu dejansko stanje ostalo popolnoma neobrazloženo, zaradi česar sta kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Sklicuje se tudi na 31. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter na 7. člen ZUP, da morajo pri postopanju in odločanju organi strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice. Sodišču tako predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne istemu organu v nov postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 3. 3.2022 sprejelo sklep I U 210/2022-8, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1),1 ker gre po oceni senata za enostavno dejansko in pravno stanje. Ugotovilo je namreč, da se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega sklepa, sprejetega na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, kar je predmet obširne in ustaljene sodne prakse.

5. Tožnica sestavi sodišča na naroku za glavno obravnavno na izrecno vprašanje sodnice ni ugovarjala. Toženka pa se kljub pravilnemu vabljenju naroka za glavno obravnavo ni udeležila.

**Glede datuma odločitve sodišča**

6. Sodišče je narok za glavno obravnavno v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožničinemu pooblaščencu vročen 5. 4. 2022. Sodbo je izdalo po poteku petdnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa.2 **Dokazni sklep**

7. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine upravnega spisa in v listini sodnega spisa, označeni kot prilogi A2 (dokazilo o predložitvi listin) in C1 (izpodbijani sklep, ki ga je sodišče fotokopiralo iz upravnega spisa).

8. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

K I. točki izreka

9. Tožba je utemeljena.

10. Med strankama ni sporno, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe ter za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper družbo A., zaradi izplačila zavarovalnine iz naslova trajne invalidnosti zaradi nezgode, v zvezi z škodnim dogodkom s 26. 11. 2020, na prvi stopnji pred pristojnim delovnim sodiščem ter da je s strani organa za BPP prejela poziv za dopolnitev prošnje. Sporno ni niti, da je prošnjo dopolnila. Spor pa je o tem, ali je prošnjo za BPP dopolnila v celoti ali le delno ter ali je njeno prošnjo po dopolnitvi mogoče šteti za popolno oziroma ali bi jo organ moral vsebinsko obravnavati.

11. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP), če ZBPP ne določa drugače. Skladno s prvim odstavkom 66. člena ZUP mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava; predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis.

12. ZBPP v prvem odstavku 32. člena določa, da prosilec vloži prošnjo za dodelitev BPP pisno na predpisanem obrazcu; če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena tega zakona, in sicer: - osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca; - osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca; - ime oziroma firmo, sedež ter davčno in matično številko, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona; - podatke o zadevi; - navedbo oblike in obsega BPP. Navedeni podatki torej predstavljajo obvezne sestavine vloge. Če ti podatki v vlogi manjkajo, mora organ za BPP s prošnjo ravnati kot z nepopolno vlogo.

13. Ob upoštevanju citirane določbe 32. člena ZBPP organ za BPP po mnenju sodišča nima prav, da mora prošnja za dodelitev BPP v skladu z določbami ZBPP vsebovati tudi podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine, da je formalno popolna. Po četrtem odstavku 32. člena ZBPP mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, le v primeru, če je prosilec tujec, za kar pa v obravnavanem primeru nesporno ne gre.

14. Sodišče ugotavlja, da je tožničina prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP predvidene podatke in je torej bila formalno popolna, zato organ za BPP ni imel podlage za njeno zavrženje, ampak bi jo moral vsebinsko obravnavati in razjasniti dokazno stanje.

15. Organ tudi zmotno meni, da tožnica prošnje za BPP ni dopolnila v celoti, zato ker ni predložila listinske dokumentacije v zvezi z zadevo in ker ni navedla, ali je že sprožen spor oziroma vložen morebitni odškodninski zahtevek in v kateri fazi je zadeva. Posledično je zmotno tudi njegovo stališče, da je njena prošnja za BPP formalno nepopolna.

16. Sodišče dodaja, da organ za BPP zmotno šteje zahtevane podatke in listine, navedene v sklepu s 14. 1. 2022, za obvezne sestavine prošnje za BPP, ob tem, da je v prošnji za dodelitev BPP s 4. 1. 2022 navedla osnovne podatke o svojem družinskem članu, pa tudi osnovne podatke o zadevi ter navedbo oblike in obsega BPP. Takšna zahteva organa se tako lahko šteje zgolj za zahtevo v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP, po katerem mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Vendar v takem primeru tretji odstavek 140. člena ZUP izrecno predpisuje, da če stranka v določenem roku ne predloži zahtevanih dokazov, to ne pomeni podlage za zavrženje vloge kot nepopolne, temveč mora organ nadaljevati postopek in v zadevi odločiti po vsebini.

17. Sodišče še izpostavlja, da je v postopkih za dodelitev BPP poudarjeno preiskovalno načelo, ki izhaja iz prvega odstavka 33. člena ZBPP in organu daje pooblastilo oziroma mu nalaga dolžnost, da če je potrebno, po uradni dolžnosti zbere še druge podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP.

18. S tem, ko organ za BPP zaradi domnevno formalne nepopolne prošnje ni ugotavljal dejanskega stanja, je zagrešil kršitev postopka, ker je na to oprl svojo odločitev, pa je treba to kršitev šteti za bistveno.

19. Iz navedenih razlogov je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo skladno s tretjim odstavkom te določbe vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Po četrtem odstavku tega člena je organ v ponovljenem postopku vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka, kar pomeni, da bo moral dejansko stanje, na katero bo oprl svojo odločitev, ustrezno razčistiti.

20. Na tem mestu sodišče še pripominja, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnica 24. 1. 2022 neposredno pri organu dopolnila prošnjo za dodelitev BPP, kar bo moral organ v ponovljenem postopku prav tako upoštevati in presoditi.

K II. točki izreka

21. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

22. Zadeva je bila rešena na glavni obravnavi, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška družba, zato se ji priznajo stroški v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 84,70 EUR, ker je odvetniška družba zavezanec za DDV.

23. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka paricijskega roka do plačila (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

24. Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.