Jedro

V obravnavani zadevi gre za postopek dodelitve BPP, ki se je začel na predlog prosilca. Tožena stranka je namreč z izpodbijano odločbo odločila o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP, z izpodbijanim sklepom pa o njegovi prošnji za izdajo dopolnilne odločbe. Tožnik namreč vse do nastopa dokončnosti izpodbijanih upravnih aktov ni imel položaja stranke, ravno tako se ta ne glasita nanj, zato ne more biti stranka v tem upravnem sporu. Tudi sicer pa niti v tožbi, niti v vlogi z dne 7. 12. 2023 ne zatrjuje, da bi bil v postopku izdaje izpodbijanih upravnih aktov na kakršenkoli način udeležen, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imel le prosilec.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba z dne 13. 6. 2023_

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila prošnji prosilca A. A. (v nadaljevanju prosilec) za redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju III Kpr 33060/2023, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku kazenske preiskave pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodišče RS, do končanja postopka preiskave, vključno z morebitno vročitvijo obtožnice in vložitvijo ugovora zoper njo, od dne 9. 6. 2023 dalje (I. točka izreka). Za izvajanje BPP je določila tožnika (II. točka izreka).

2. V izpodbijani odločbi je obrazložitev izpuščena.

_Izpodbijani sklep z dne 23. 11. 2023_

3. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno prosilčevo prošnjo za izdajo dopolnilne odločbe.

4. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je tožnik dne 7. 11. 2023 na podlagi 220. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vložil prošnjo za izdajo dopolnilne odločbe, ki bi obsegala pravno svetovanje in zagovarjanje v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji (ter pred Vrhovnim sodiščem) do pravnomočno končanega kazenskega postopka. Navajal je, da je bilo tako zaprošeno v prošnji za BPP, o tem pa še ni bilo odločeno.

5. Tožena stranka je na podlagi vpogleda v prošnjo za BPP ugotovila, da je prosilec zaprosil za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v omenjenem kazenskem postopku, pri čemer je izrecno navedel postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju III Kpr 33060/2023. Zato ne drži, da je prosilec zaprosil za svetovanje in zagovarjanje v celotnem kazenskem postopku in ne samo v preiskavi do vložitve ugovora zoper obtožnico. Na tej podlagi je zaključila, da je prosilčeva prošnja, ob upoštevanju 220. člena ZUP, neutemeljena, saj je z odločbo z dne 13. 6. 2023 odločila o njegovi prošnji za BPP v celoti.

_Tožbene navedbe_

6. Tožnik v svojem imenu vlaga tožbo in predlaga odpravo obeh izpodbijanih aktov ter vrnitev zadeve toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Uvodoma navaja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj je neobrazložena in brez pravnega pouka. Rok za pravno sredstvo zoper to odločbo torej še ni potekel, odločbe pa zaradi izostanka obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Čeprav je prosilec v svoji prošnji za BPP z dne 8. 6. 2023 navedel opravilno številko preiskave (III Kpr 33060/2023)1, to ne pomeni, da je zaprosil le za pravno svetovanje in zastopanje v fazi preiskave, temveč za celotni kazenski postopek. To bi bilo nesmiselno in bi predstavljalo nepotrebno kopičenje vlog za BPP. Iz kazenskega spisa, v zvezi s katerim je bila prošnja za BPP vložena, namreč izhaja, da je bila preiskava takrat praktično že končana. Opozarja, da prosilec, ki je prava neuk in se nahaja v priporu, ne razume slovenskega jezika, zaradi česar ne loči med postopkom preiskave in celotnim kazenskim postopkom. Trdi, da je prosilcu deloma pomagal pri izpolnjevanju obrazca oziroma prošnje za BPP.

8. Nadalje navaja, da organ za BPP njega ali prosilca ni pozval na pojasnilo o tem kaj s prošnjo želi. Ker tožnikova večkratna opozorila glede neustrezne dodelitve BPP niso zalegla, je v imenu prosilca na toženo stranko (preko elektronske pošte) naslovil prošnjo za izdajo dopolnilne odločbe. O tej je tožena stranka odločila z izpodbijanim sklepom, ki je nezakonit, saj ni spremenil osnovne odločbe na način, da bi ta zaobsegla pravno svetovanje in zastopanje v celotnem kazenskem postopku. Poleg tega ni jasno kdo je ta sklep sestavil in izdal. Tožnik trdi tudi, da je bila prosilcu kršena pravica do jezika, saj bi morala biti izpodbijana upravna akta prevedena v njemu razumljiv jezik in mu vročena. Posledice nejasnih in nelogičnih izpodbijanih upravnih aktov (iz katerih se ne da z gotovostjo ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila prosilcu BPP dodeljena) so zanj hude, saj njegovi stroški, ki so nastali na podlagi opravljenih storitev niso kriti, kazenski postopek pa je že končan.

9. Sodišče je tožnika ob sklicevanju na prvi odstavek 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) z dopisom z dne 4. 12. 2023 pozvalo, naj pojasni zakaj je podana njegova aktivna legitimacija v tem upravnem sporu oziroma, naj pojasni katere svoje pravice ali pravne koristi uveljavlja v predmetni tožbi. Pri tem ga je opozorilo, da bo v primeru, če ne bo ravnal tako, njegovo tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

10. Tožnik v vlogi z dne 7. 12. 2023 pojasnjuje, da meni, da je podan njegov pravni in dejanski interes za vodenje predmetnega postopka, saj s tožbo zasleduje svojo korist. Z izpodbijano odločbo je bil prosilcu dodeljen za izvajanje BPP. Poudarja, da je storitve zanj opravljal že v času, ko je prosilec vložil svojo prošnjo za BPP, saj je utemeljeno pričakoval, da bo kritje podano oziroma, da bo BPP odobrena v zaprošenem obsegu. Ker pa je bila ta odobrena le za kritje stroškov faze preiskave, je tožnik tako izgubil pravico do uveljavljanja stroškov za opravljene storitve. Te so bile opravljene, ko je bila faza preiskave končana, kar je bilo že v času prejema izpodbijane odločbe, zaradi česar je tožnik zamudil 15 - dnevni rok za priglasitev oziroma vračilo napotnice. Glede na to, da je kazenski postopek že pravnomočno končan, vloge za BPP pa ni mogoče vlagati za nazaj, tožnik poudarja, da za svoje delo ne bo plačan, če izpodbijana upravna akta ostaneta v veljavi.

_Presoja sodišča_

11. Tožba ni dovoljena.

12. Sodišče tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih za to predpisuje zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo s tožbo v upravnem sporu, mora ves čas postopka izpolnjevati pogoje, predpisane v prvem odstavku 36. člena ZUS-1, sodišče pa mora nanje paziti po uradni dolžnosti. V predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže tudi, če ugotovi, da tožnik po tem zakonu ne more biti stranka (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1)2. 13. Lastnost stranke v upravnem sporu v procesnem smislu ureja ZUS-1 v 16. do 19. členu. V skladu s prvim odstavkom 17. člena je lahko tožnik tista oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Iz zakonskega besedila izhaja torej, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim položajem v upravnem postopku3. Izkazano mora biti, da se je tožnik upravnega postopka udeleževal z namenom varstva svojih pravic in pravnih koristi, da mu je upravni organ priznal položaj stranke v postopku v formalnem smislu ter da tega položaja ni izgubil pred trenutkom izdaje akta, s katerim je izpodbijani upravni akt postal dokončen.4 To pomeni, da osebe, ki v postopku izdaje upravnega akta niso imele položaja stranke ali stranskega udeleženca ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta, niso upravičene do vložitve tožbe v upravnem sporu.5

14. Po 42. členu ZUP je lahko stranka v upravnem postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Po 43. členu ZUP pa se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes.

15. V obravnavani zadevi gre za postopek dodelitve BPP, ki se je začel na predlog prosilca. Tožena stranka je namreč z izpodbijano odločbo odločila o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP, z izpodbijanim sklepom pa o njegovi prošnji za izdajo dopolnilne odločbe. Tožnik namreč vse do nastopa dokončnosti izpodbijanih upravnih aktov ni imel položaja stranke, ravno tako se ta ne glasita nanj, zato ne more biti stranka v tem upravnem sporu. Tudi sicer pa niti v tožbi, niti v vlogi z dne 7. 12. 2023 ne zatrjuje, da bi bil v postopku izdaje izpodbijanih upravnih aktov na kakršenkoli način udeležen, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imel le prosilec.

16. V zvezi s tožnikovimi navedbami, da sta izkazana tako njegov pravni kot dejanski interes, ker je zaradi nezakonitega postopanja tožene stranke izgubil pravico do uveljavljanja stroškov za opravljene storitve v okviru BPP, sodišče dodatno pojasnjuje, da v bistvu zatrjuje svoj materialnopravni interes za izid upravnega spora. Vendar pa mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP, če pa je ta že končan, ima možnost obnove po devetem odstavku 260. člena ZUP. Če torej stranka doseže, da ji organ prizna položaj stranke oziroma stranskega udeleženca, lahko tako kot druge stranke oziroma stranski udeleženci, izpodbija upravni akt, ki je izdan v upravnem (v primeru obnove v obnovljenem) postopku.

17. Tožnik je odvetnik, ki je bil prosilcu dodeljen za izvajanje BPP, po obrazloženem pa z izpodbijanima upravnima aktoma ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi, zato za vložitev tožbe v obravnavanem upravnem sporu, skladno z določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1, nima aktivne legitimacije. Sodišče je tako na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

18. Tožnik od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Bila je edina razpoložljiva številka, ki jo je prosilec lahko navedel, da je organ za BPP vedel za katero zadevo gre. 2 Enako tudi sklep tega sodišča I U 1184/2023 z dne 1. 12. 2023. 3 Predhodno priznan status stranke v upravnem postopku kot pogoj za vsebinsko obravnavanje tožbe izhaja tudi iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi I Up 49/2010 z dne 8. 9. 2010, I Up 334/2010 z dne 3. 2. 2011, I Up 18/2011 z dne 17. 2. 2011, I Up 512/2012 z dne 14. 2. 2013, I Up 91/2014 z dne 22. 5. 2014, I Up 131/2014 z dne 22. 5. 2014, I Up 125/2015 z dne 27. 8. 2015, I Up 175/2016 z dne 22. 6. 2016, I Up 289/2016 z dne 11. 1. 2017, I Up 98/2018 z dne 29. 5. 2019, I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019, I Up 56/2020 z dne 30. 9. 2020, I Up 165/2020 z dne 14. 4. 2021, I Up 106/2020 z dne 24. 2. 2021). 4 Enako tudi Vrhovno sodišče v zadevi I Up 175/2016 z dne 22. 6. 2016. 5 Enako tudi sklep tega sodišča I U 160/2023 z dne 21. 8. 2023.