Jedro

V skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP je posebna procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe pravni interes. Ta predpostavka od tožeče stranke zahteva izkaz, da je njen pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in da tožeča stranka nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavarovala svoj pravni položaj.

Ugotovitev ničnosti listine ne more biti ustrezna podlaga za obnovo postopka in s tem za razveljavitev pravnomočne sodne odločbe in nastanek kondikcijskega zahtevka tožnice, zato obravnavana ugotovitvena tožba ni primerno sredstvo za odpravo zatrjevane negotovosti tožnice, s tem pa tudi ni izkazan pravni interes zanjo.

Izpis odprtih postavk ne predstavlja enostranske izjave volje upnika, ki povzroči nastanek pravnega razmerja (in nastanek terjatve upnika do dolžnika), temveč gre (le) za listino (dokument), ki jo sestavi upnik in ki vsebuje podatek o neporavnanih zapadlih obveznostih dolžnika, ki so nastale na podlagi pravnega posla (npr. pogodbe) med upnikom in dolžnikom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo za ugotovitev ničnosti listine, izpisa odprtih postavk z dne 12. 3. 2014, ki jo je izstavil toženec in na podlagi katere je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o izvršbi opr. št. VL 138310/2016 z dne 28. 12. 2016. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, tožencu pa naloži v plačilo tožničine stroške, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je spregledalo 92. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Po sodni praksi se vprašanje pravnega interesa pri pogodbeni stranki, ki uveljavlja ničnost pogodbe, ne more resno zastavljati, saj je izven vsakega dvoma, da ima taka oseba interes, da vloži tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe (III Ips 147/2014). Vprašanje pravnega interesa je po stališču Vrhovnega sodišča RS problematično le pri tretjih osebah. Če velja, da ima pogodbena stranka vedno položaj zainteresirane osebe po 92. členu OZ, enako velja za tožnico, na katero je naslovljen sporni izpis odprtih postavk, s katerim je toženec vzpostavil terjatev do tožnice. Poleg tega sodba, s katero bi bila ugotovljena ničnost izpisa odprtih postavk, ne bi bila podlaga za obnovo postopka le po 6. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kot je presodilo sodišče, temveč tudi po 10. točki navedenega člena. Takšna pravnomočna sodba je dokaz, ki bi bil podlaga za obnovo postopka. Lahko pa je tudi podlaga za odškodninski zahtevek zoper toženca ali drug postopek, katerega cilj je vračilo neupravičeno izterjanega zneska. Sodišče je z izpodbijano odločitvijo zagrešilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici zaradi nezakonitega postopanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pravni interes je podan že, če tožnik trdi, da je njegova pravica kršena ali ogrožena in če izkaže za verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena pravna korist. Sodišče je vnaprej presojalo, kakšne so možnosti tožnice za uspeh v morebitnem postopku za obnovo izvršilnega postopka. S tem je preseglo pristojnosti, ki jih ima v okviru odločanja o tem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje tožbe. Ker ni navedlo, katere druge okoliščine v zvezi s pravnim interesom je presojalo, je odločitev neobrazložena, kar predstavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženec je na vročeno pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe vsebuje jasne in zadostne razloge, ki omogočajo njegov preizkus.

6. V skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP je posebna procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe pravni interes. Ta predpostavka od tožeče stranke zahteva izkaz, da je njen pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in da tožeča stranka nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavarovala svoj pravni položaj.1 Presoja sodišča prve stopnje, da ni podan pravni interes tožnice za ugotovitev ničnosti listine, izpisa odprtih postavk z dne 12. 3. 2014, je pravilna.

7. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je tožnica svoj pravni interes za ugotovitev ničnosti verodostojne listine utemeljevala s trditvami, da je bil na podlagi izpisa odprtih postavk z dne 12. 3. 2014, ki nima nobene dejanske in pravne podlage, zoper njo izdan sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen in je bil tudi v celoti izvršen. Pravno korist za ugotovitev ničnosti verodostojne listine vidi v tem, da bo po pravnomočni ugoditvi zahtevku v tem postopku lahko uspešno predlagala obnovo izvršilnega postopka, v katerem zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala, in nato zoper toženca uveljavljala kondikcijski zahtevek za vrnitev izterjanega zneska. Glede na takšne trditve tožnice, iz katerih smiselno izhaja, da gre pri spornem izpisu odprtih postavk za listino z neresnično vsebino, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da bi prišel v konkretnem primeru v poštev kvečjemu obnovitveni razlog po 6. točki 394. člena ZPP (če se sodba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina) in ne po 10. točki navedenega člena ZPP, kot zmotno meni tožnica v pritožbi. Obnovitveni razlog po 6. točki 394. člena ZPP se nanaša na kaznivo dejanje, ki ga mora predlagatelj, razen izjemoma,2 kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, dokazati s pravnomočno kazensko sodbo in ne morebiti s sodbo o ugotovitvi ničnosti listine. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ugotovitev ničnosti listine (ali pogodbe) ni predvidena kot obnovitveni razlog po 394. členu ZPP.

8. Ker torej ugotovitev ničnosti listine ne more biti ustrezna podlaga za obnovo postopka in s tem za razveljavitev pravnomočne sodne odločbe in nastanek kondikcijskega zahtevka tožnice, obravnavana ugotovitvena tožba ni primerno sredstvo za odpravo zatrjevane negotovosti tožnice, s tem pa tudi ni izkazan pravni interes zanjo. Ker se lahko pravnomočna sodna odločba, ki je bila podlaga za izterjavo spornega zneska, izpodbija le z izrednimi pravnimi sredstvi, tožnica pravnega interesa tudi z drugačnimi trditvami ne more izkazati, kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ki s tem ni preseglo pristojnosti, ki jih ima v okviru odločanja o tem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje tožbe, niti ni zagrešilo očitane procesne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Tudi če bi tožnica lahko brez obnove izvršilnega postopka dosegla vrnitev izterjanega zneska, kar smiselno zatrjuje v pritožbi, pa pravnega interesa ne bi mogla utemeljiti z navedbami, da bi bila lahko ugotovitev ničnosti sporne listine podlaga za odškodninski zahtevek zoper toženca ali za drug postopek, katerega cilj je vračilo neupravičeno izterjanega zneska. Iz teh trditev namreč izhaja, da bi lahko tožnica svoj pravni položaj zavarovala z odškodninsko tožbo ali drugo dajatveno tožbo,3 v razmerju do katere je ugotovitvena tožba subsidiarna, kar prav tako daje podlago za sklep, da tožnica nima pravnega interesa za obravnavano ugotovitveno tožbo.

10. Obravnavana ugotovitvena tožba pa ni nedopustna le zato, ker tožnica zanjo ni izkazala pravnega interesa, temveč tudi zato, ker tožnica z njo ne zahteva ugotovitve obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, kar je tudi procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe (prvi odstavek 181. člena ZPP).4 Tožnica namreč zahteva ugotovitev ničnosti listine, konkretno izpisa odprtih postavk z dne 12. 3. 2014, kar pa ni (enostranski) pravni posel, kot je smiselno navedla tožnica v tožbi. V skladu s 14. členom OZ se določbe tega zakonika, ki se nanašajo na pogodbe (torej tudi določbe o ničnosti), smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle. Pravni posel (tudi enostranski) je izjava volje, ki jo je subjekt pravnega posla izjavil z namenom, da nastane, se spremeni oziroma preneha določeno pravno razmerje, katerega udeleženec je subjekt pravnega posla in ki izpolnjuje predpostavke, ki jih zakon določa za nastanek, spremembo oziroma prenehanje tega civilnopravnega razmerja.5 Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, kar je po svoji vsebini izpis odprtih postavk, je verodostojna listina v smislu drugega odstavka 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki vsebuje navedbo upnika in dolžnika, številko fakture ali druge knjigovodske listine, na kateri temelji terjatev, ter znesek terjatve.6 Upoštevaje navedena materialnopravna izhodišča izpis odprtih postavk ne predstavlja enostranske izjave volje upnika, ki povzroči nastanek pravnega razmerja (in nastanek terjatve upnika do dolžnika), temveč gre (le) za listino (dokument), ki jo sestavi upnik in ki vsebuje podatek o neporavnanih zapadlih obveznostih dolžnika, ki so nastale na podlagi pravnega posla (npr. pogodbe) med upnikom in dolžnikom. Ker torej tožnica ne zahteva ugotovitve ničnosti pravnega posla, je njena ugotovitvena tožba nedopustna, pritožbeno opozarjanje na 92. člen OZ, po katerem se lahko na ničnost pogodbe sklicuje vsaka zainteresirana oseba, kot tudi na stališče sodne prakse, po katerem se vprašanje pravnega interesa pri pogodbeni stranki, ki uveljavlja ničnost pogodbe, ne more resno zastavljati (VS RS sodba III Ips 147/2014), pa odveč.

11. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženec stroškov odgovora na pritožbo ni priglasil. 1 A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, in Uradni list RS, Ljubljana, 2005, str. 149. 2 Obstoj kazenske sodbe ni pogoj za navedeni obnovitveni razlog le, če kazenski pregon iz kateregakoli razloga ni več mogoč. V tem primeru mora pravdno sodišče obstoj kaznivega dejanja ugotoviti kot predhodno vprašanje v okviru odločanja o predlogu za obnovo postopka in ne morebiti v okviru pravde zaradi ugotovitve ničnosti listine - primerjaj L. Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, in Uradni list RS, Ljubljana, 2009, str. 591. 3 Da dajatveni zahtevek iz spornega pravnega razmerja še ni zapadel, tožnica ne zatrjuje. 4 Izjema je tožba za ugotovitev (ne)pristnost listine, kar pa ni po vsebini obravnavana ugotovitvena tožba. 5 N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 150. 6 V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 143.