Jedro

Z odlogom izvršbe je omogočena nadaljnja raba objekta, dani čas pa je namenjen temu, da se objekt legalizira ali inšpekcijski zavezanec zagotovi drug prostor za opravljanje svoje dejavnosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Gradbena inšpektorica je izdala odločbo, s katero je A. A. odredila ustavitev gradnje in odstranitev zimskega vrta. Zanj ni imel gradbenega dovoljenja. Opozorila ga je, da bo v primeru nespoštovanja odločbe sprožila izvršilni postopek, izrekla pa je tudi prepoved vpisov in sprememb vpisov v Zemljiški knjigi pri dani nepremičnini. Ker nezakonita gradnja ni bila odstranjena, je gradbena inšpektorica izdala sklep o dovolitvi izvršbe; obenem je določila nov rok za izpolnitev prvotne odločbe. Kasneje je inšpektorica nadaljevala postopek s finančno prisilitvijo proti novi lastnici nepremičnine (tožeči stranki). Slednja je predlagala odlog izvršbe, ker je v objektu opravljalo gospodarsko dejavnost pet družb neprekinjeno od začetka inšpekcijskega postopa in bi jim zaradi ukrepa nastala hujša gospodarska škoda. Tožeča stranka bi morala prenehati z odvetništvom, brez dela bi ostalo pet zaposlenih, sama pa bi postala trajno nelikvidna.

2. Predlog za odlog izvršbe je inšpektorica zavrnila z izpodbijanim sklepom. Ugotovila je, da niso izpolnjeni zakonski pogoji. Tožeča stranka se ni ukvarjala z gospodarsko dejavnostjo v zadevni nepremičnini neprekinjeno od uvedbe inšpekcijskega postopka. Poslovne prostore je kupila pozneje. Zakonska predpostavka se nanaša na isti subjekt; z odlogom se mu omogoči, da v petih letih poišče nadomestno lokacijo ali legalizira opravljanje dejavnosti v objektu, ki je predmet inšpekcijskega postopka. Z zadnjim sklepom je bil tožeči stranki ponovno dan rok pol leta, v katerem bi lahko zagotovila zakonito stanje. Nelegalni prizidek predstavlja okoli 10% celotnih prostorov; zmanjšanje površine v tem obsegu me more biti razlog za hujšo gospodarsko škodo.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo tožeče stranke zavrnilo.

**Ključne navedbe strank v upravnem sporu**

4. Z opisanim sklepom se tožeča stranka ni strinjala. Poudarila je, da bi morala tožena stranka po odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017 zadržati izvršitev inšpekcijskega ukrepa. Po njenem mnenju je med izrekom in obrazložitvijo sklepa nasprotje, o predlogu za odlog izvršbe pa je tožena stranka odločala dvakrat. Dokaznega postopka ni izvedla, materialno pravo pa je zmotno uporabila. Tožeča stranka se z odvetništvom ukvarja od leta 2007. Leta 2013 je kupila solastninski delež nepremičnine od odvetnika A. A.; v zemljiški knjigi ni bilo nobene zaznambe. Tako se v predmetnih prostorih neprekinjeno opravlja dejavnost odvetništva vsaj od začetka inšpekcijskega postopka.

5. Lastniki stavbe so solastniki nepremičnine. Kot taki imajo status inšpekcijskih zavezancev. Gospodarsko dejavnost opravljajo dlje časa, nekateri od leta 1987 oziroma 1993 dalje. Razlaga, da se odlog izvršbe nanaša le na prvotnega inšpekcijskega zavezanca, ni pravilna.

6. Na tožbo se tožena stranka ni odzvala.

**O dokaznem postopku**

7. V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena in 52. člen Zakona v upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-11).

8. Na glavni obravnavi je tožeča stranka sodišču in nasprotni stranki izročila listine, ki se sedaj v spisu nahajajo pod prilogami A16 do A20. Razen sklepov gradbene inšpektorice, številki 06122-391/2007-112 z dne 27. 2. 2019 (priloga A7) in 06122/4328/2017 z dne 9. 4. 2019 (priloga A16), jih sodišče ni vzelo v obzir. To so namreč dokazi, ki niso obstajali v času izdaje izpodbijanega sklepa; njihova izvedba zato ni dopustna (52. člen ZUS-1).2 Ostale listine (priloge A1 do A16 in upravni spis) je sodišče vpogledalo in prebralo.

**K I. točki izreka**

9. Tožba ni utemeljena.

10. Postopki, ki so se začeli pred 1. 6. 2018, so se končali po Zakonu o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-13).4 Ta pravila pridejo v poštev v predmetni zadevi.

11. Pri nelegalnih gradnjah je gradbeni inšpektor na predlog inšpekcijskega zavezanca odložil izvršbo inšpekcijske odločbe, če je slednji izkazal, da se v objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi mu zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa grozila hujša gospodarska škoda ali bi izvršitev inšpekcijskega postopka pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev, pri čemer se za hujšo gospodarsko škodo šteje povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje (druga alineja prvega odstavka 156.a člena ZGO-1).

12. Citirano pravilo uresničuje načelo gospodarske funkcije lastnine. Z odlogom izvršbe je omogočena nadaljnja raba objekta, dani čas pa je namenjen temu, da se objekt legalizira ali inšpekcijski zavezanec zagotovi drug prostor za opravljanje svoje dejavnosti.5

13. Prvi tožbeni očitek je v smeri neupoštevanja odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017. Tožeča stranka je zapisala, da bi morala tožena stranka zadržati izvršitev inšpekcijskega ukrepa in da _„že zaradi tega razloga je treba izpodbijano odločbo odpraviti in jo vrniti toženi stranki v nov postopek.“_

14. Drži, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije dne 12. 10. 2017 ugotovilo neskladnost 152. in 156.a člena ZGO-1 z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)6. Vložitev predloga za odlog izvršbe je zadržala izvršitev inšpekcijskega ukrepa. Toda to ne pomeni, da izpodbijan sklep ni pravilen in zakonit. Kaj več pa tožeča stranka niti ni navedla. Pri tem se ne sme prezreti, da je ustavno sodišče pretehtalo ureditev 156.a člena ZGO-1 v luči pravice do spoštovanja doma.7 Ugotovilo je, da ni zagotovljena sodna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.8 Za kaj takega v pričujoči zadevi ne gre. Predmet inšpekcijskega postopka je namreč poslovni prostor.

15. Dalje, tožeča stranka je navedla, da je tožena stranka o njenem predlogu odločala dvakrat. Uveljavljala je, da izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti, ker obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sklepa. V čem naj bi bilo to nasprotje, tožeča stranka ni pojasnila. S tem v zvezi sodišče poudarja sledeče. Tožeča stranka je zoper sklep gradbene inšpektorice številka 06122-391/2007-17 z dne 21. 1. 2020, s katerim je bil zavrnjen odlog izvršbe po odločbi številka 06122-391/2007 z dne 18. 4. 2007, vložila pritožbo. O njej je Ministrstvo za okolje in prostor odločilo z odločbo številka 0612-1/2018/22 (06421125) z dne 31. 7. 2020. To je vidno (že) iz uvodnega odstavka, kjer je jasno naveden predmet pritožbenega postopka: sklep o odlogu izvršbe po odločbi številka 06122-391/2007 z dne 18. 4. 2007. S pričujočo tožbo je tožeča stranka zahtevala odpravo tega sklepa in odločbe (prvi odstavek tožbe in tožbeni predlog). Pravilnost in zakonitost slednjega je zato tehtalo sodišče; nasprotja med izrekom in obrazložitvijo pa ni našlo.

16. Osrednji tožbeni ugovor pa se je vrtel okoli pojma neprekinjenega opravljanja gospodarske dejavnosti. Tožeča stranka je menila, da se je vsaj od začetka inšpekcijskega postopka v prostorih vršilo odvetništvo. Prvotno sta ga opravljala odvetnika A. A. in B. B., od nakupa poslovnega prostora dalje pa tožeča stranka. Dodala je še, da so solastnice tega prostora gospodarske družbe, ki izvajajo gospodarsko dejavnostjo že od 90. let prejšnjega stoletja.

17. Predmet izpodbijanega sklepa je odločitev o predlogu za odlog izvršbe. Namen slednjega je v tem, da se inšpekcijskemu zavezancu, ki že od začetka postopka v nelegalnem objektu opravlja gospodarsko dejavnost, omogoči njegova nadaljnja9 uporaba.10 Tega položaja tožeča stranka nima, saj je je po izdaji odločbe številka 06122-391/2007 z dne 18. 4. 2007 kupila sporni prostor in v njem začela opravljati odvetništvo. Z nakupom nepremičnine je vstopila v položaj prodajalca, prvotnega inšpekcijskega zavezanca. Tožeča stranka torej ne opravlja odvetniške dejavnosti od začetka inšpekcijskega postopka, temveč je z njo v nelegalni gradnji začela kasneje.

18. V luči zapisanega, tožbene navedbe o statusu inšpekcijskih zavezancev in zaznambi v Zemljiški knjigi niso pravno odločilne. Bistveno je, da je tožeča stranka začela z odvetniško prakso v spornih prostorih po njihovem nakupu, konec leta 2013. V tem času pa je inšpekcijski postopek že tekel. 19. Izpodbijani sklep je pravilen in na zakonit. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

20. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Uradni listi Republike Slovenije številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 2 Primerjaj (smiselno) sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 13. točka, X Ips 453/2014 z dne 20. 1. 2016, 20. točka, I Up 86/2018 z dne 3. 10. 2018 8., 10. ter 11. točka in I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14 točka. 3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 47/2004 z dne 30. 4. 2004, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 110/2013 z dne 27. 12. 2013, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 61/2017 z dne 2. 11. 2017 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-152/00-23 z dne 25. 9. 2003, U-I-1/03-15 z dne 20. 5. 2004, U-I-150/04-19 z dne 1. 12. 2005, U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 in U-I-64/14-20 z dne 24. 11. 2017. 4 Prvi odstavek 106. člena Gradbenega zakona (objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 61/2017 z dne 2. 11. 2017 in 72/2017 z dne 1. 6. 2018). Gre za različico, veljavno na dan izdaje izpodbijanega sklepa. 5 Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o graditvi objektov - nujni postopek, EVA 2012-2430-0057 z dne 21. 11. 2013, 3. stran. 6 Uradni listi Republike Slovenije številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013. 7 Prvi odstavek 36. člena Ustave. 8 Odločba U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017, 31. točka. 9 Podčrtalo sodišče. Jasno je, da gre za isti subjekt. 10 Za določen čas, v katerem se lahko nelegalna gradnja legalizira ali pa zagotovijo drugi primerni objekti za dejavnost (Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o graditvi objektov - nujni postopek, EVA: 2012-2430-0057 z dne 21. 11. 2013 , 3. stran).