Jedro

Po sedanji ureditvi je sodna praksa enotna, da je treba 15. člen ZST-1 razlagati tako, kot ga je razlagalo sodišče prve stopnje in sicer, da se oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na plačilo lastnih obveznosti sodnih taks, ne pa na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1, ko mora stranka plačati sodne takse nasprotne stranke, ki je taks oproščena.

Izrek

Pritožbe toženih strank se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloge vseh treh toženih strank za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Proti temu sklepu vlagajo pritožbo toženci. D. A. navaja, da se čudi, zakaj ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks. Je brezposeln in denarja nima. Ima le 300,00 EUR socialne pomoči. V. A. navaja, da je brezposeln in ima le 300,00 EUR socialne pomoči. M. A. v pritožbi prosi za obročno plačilo sodne takse, saj ima pokojnino 600,00 EUR in prosi za plačilo na obroke.

3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je podlaga za obveznost plačila sodnih taks tožencev določba 15. člena ZST-1. Država, kot pravdna stranka je bila oproščena plačila sodnih taks po prvem odstavku 3. člena ZST-1. Tako tudi ni mogla priglasiti teh pravdnih stroškov in tudi sodišče jih v sodbi ni upoštevalo (primerjaj sodno P 1779/2014, list. št. 62). Po drugem odstavku 15. člena ZST-1 pa v tem primeru mora to kriti nasprotna stranka.

5. Toženci so predlagali v sklepu, s katerim jim je to bilo naloženo oprostitev plačila sodnih taks oziroma tretja toženka predlaga obročno plačilo. Sodišče prve stopnje je s predmetnim sklepom zavrnilo ta predlog vseh toženih strank, saj je ugotovilo, da se njihove oprostitve plačila sodnih taks, ki so jih bili deležni v tem postopku, ne nanašajo na dolžnost plačila sodnih taks nasprotne stranke. Pritožbeno sodišče sicer opozarja, da je v stari ureditvi, po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1a) bilo določeno, da pogoj za prevalitev taksne obveznosti na drugo stranko velja le, če druga stranka ni sama deležna taksne oprostitve.(1) Vendar je ta zakon veljal le, če je taksna obveznost nastala do 31. 12. 2010, sicer je veljala nova tarifa (primerjaj 42. člen ZST-1a).

6. Po sedanji ureditvi je tako sodna praksa enotna, da je treba 15. člen ZST-1 razlagati tako, kot ga je razlagalo sodišče prve stopnje in sicer, da se oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na plačilo lastnih obveznosti sodnih taks, ne pa na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1, ko mora stranka plačati sodne takse nasprotne stranke, ki je taks oproščena.(2)

7. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je predlog tožencev za oprostitev plačila sodnih taks za sodne takse nasprotne stranke, zavrnilo. V tem primeru tudi ni mogoče odobriti obročnega plačila, kot v svoji pritožbi predlaga M. A. 8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

Op. št. (1): 17. člen ZST-1a, enako tudi odločitev VSL I Cp 1041/2012. Op. št. (2): Primerjaj sklep VSL I Cp 2434/2014, VSM I Cp 1153/2014.