Jedro

S tem, ko je upravni organ tožnici dal možnost, da se o mnenju Občine Ajdovščina izjavi, je postopal v skladu z določbami ZUP, ki v 9. členu določa, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke), v četrtem odstavku 146. člena pa določa, da pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Upravni organ je tako ravnal pravilno in zakonito, saj je tožnici v skladu z določbami ZUP dal pravico do izjave, na tožnici pa je bila nato odločitev, ali bo to možnost izkoristila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo, št. DT4224-4971/2020-007301-11-135-09 z dne 20. 7. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tožnici odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) na območju občine Ajdovščina za leto 2020 v skupni višini 1.298,07 EUR, od tega za nepremičnino z ID znakom ... na naslovu ... v površini 96 m2 znesek 39,32 EUR, za polovični solastni delež na nezazidanem stavbnem zemljišču k.o. ... parc. št. 000 (v nadaljevanju parc.št. 00) v površini 1000 m2 znesek 192,00 EUR, za polovični solastni delež na nezazidanem stavbnem zemljišču k.o. ... parc.št. 111 (v nadaljevanju parc.št. 111) v površini 200 m2 znesek 38,40 EUR, za nezazidano stavbno zemljišče v k.o. ... parc. št. 222 (v nadaljevanju parc. št. 222) v površini 1071 m2 znesek 411,26 EUR in za nezazidano stavbno zemljišče v k.o. ... parc. št. 333 (v nadaljevanju parc. št. 333) v površini 1.607 m2 znesek 617,09 EUR. Vsako od štirih nezazidanih stavbnih zemljišč je prvostopenjski organ točkoval s 150 točkami. Iz nadaljevanja izreka odločbe je razvidno kako in v katerih rokih mora tožnica plačati odmerjeno NUSZ, ker se bodo sicer zaračunale zamudne obresti in začela davčna izvršba. Navedeno je še, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in da davčnemu organu posebni stroški niso nastali.

2.V obrazložitvi izpodbijane odločbe se prvostopenjski organ sklicuje na Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSZ/84), Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in na Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 74/17 in 80/19, v nadaljevanju Odlok). Višina nadomestila je določena na podlagi Odloka in je odvisna od lege, namembnosti in smotrne izkoriščenosti uporabe stavbnega zemljišča, opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne ter skupne rabe. Zavezancu se višina NUSZ določi z upoštevanjem metode točkovanja, določene z Odlokom, ob upoštevanju letne vrednosti točke za 1 m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, ki za leto 2020 znaša 0,00256 EUR. Višina nadomestila za m2 stavbnega zemljišča se, v skladu s 6. členom Odloka, določi na podlagi meril in kriterijev iz 7., 8., 9., 10. in 11. člena Odloka. V skladu z 12. členom Odloka je višina NUSZ za m2 stavbnega zemljišča zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke. Navaja še, da je podatke za odmero NUSZ prejela od Občine Ajdovščina. Ti podatki so del evidence, ki jo vodi ta občina, podatki o identifikacijskih oznakah nahajališč objektov ali zemljišč pa so na voljo na javnem prostorskem portalu Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS). Sklicuje se še na določbo 403. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa, da plačuje zavezanec NUSZ na podlagi odločbe, ki jo izda davčni organ kjer nepremičnina leži in na d0ločbo 404. člena ZDavP-2, ki določa, da davčni organ izda odločbo o NUSZ po podatkih, ki mu jih posreduje občina na podlagi odloka in vrednosti točke na dan 1. januarja leta, za katero se določa NUSZ.

Povzetek drugostopenjske odločbe

3.Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, ki ji je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. DT-499-13-1332/2020-2 z dne 6. 8. 2021 (v nadaljevanju odločba drugostopenjskega organa), delno ugodilo in odločilo, da se izrek prvostopenjske odločbe v delu, ki se nanaša na odmero NUSZ na naslovu ... ID stavbe ... površine 96 m2 v znesku 39,32 EUR, parc. št. 000 površine 1000 m2 ovrednoteno s 150 točkami v znesku 192,00 EUR in parc. št. 111 površine 200 m2 ovrednoteno s 150 točkami v znesku 38,40 EUR spremeni tako, da se pravilno glasi: "Zavezanki se odmeri NUSZ na naslovu ... ID stavbe ... površine 89 m2 v znesku 36,45 EUR, parc.št. 000 površine 850,00 m2 ovrednoteno s 50 točkami v znesku 54,40 EUR in parc. št. 111 k.o. površine 150 m2 ovrednoteno s 50 točkami v znesku 9,60 EUR." Spremenilo je tudi znesek skupnih obveznosti iz prvostopenjske odločbe tako, da je znesek 1.298,07 EUR nadomestilo z zneskom 1.128,07 EUR. V ostalem delu je pritožbo tožnice zavrnilo.

4.V obrazložitvi svoje odločitve pojasnjuje, da izpodbijana odločba temelji na določilih Odloka, po katerih se v skladu z 58. členom ZSZ/84 plačuje NUSZ. Območje, na katerem se plačuje NUSZ, določi občinski svet v skladu z ZSZ/84 in Dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje NUSZ (Uradni list SRS, št. 19/86), ki ga sklenejo občine, pri čemer upoštevajo zlasti: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave, lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih ter merila za oprostitev plačevanja NUSZ. Na podlagi 62. člena ZSZ/84 mora NUSZ plačati neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora ali uživalec).

5.V nadaljevanju svoje obrazložitve drugostopenjski organ pojasni, da je prvostopenjski organ s tožničino pritožbo seznanil Občino Ajdovščina, ki je v mnenju, št. 422-001/2020-514 z dne 31. 8. 2020, navedla, da na podlagi podatkov, ki izhajajo iz uradne evidence GURS ugotavlja, da pravilna površina stavbe z ID ... na naslovu ..., ki se upošteva pri odmeri NUSZ, znaša 89 m2 in ne 96 m2. Glede ugovora tožnice, da objekt trenutno ni v uporabi, je pojasnila, da se po 14. členu Odloka nadomestilo obračunava ne glede na to, ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne. V zvezi z odmero NUSZ za parc. št. 222 in 333, je navedla, da sta parceli v območju dispozicije pozidave Gaberje (Sklep Občinskega sveta z dne 26. 5. 2005), zato je število točk skladno z 11. členom Odloka (50+100), v zvezi z odmero NUSZ za parc. št. 000 in 111, pa je navedla, da sta parceli po prostorskem planu Občine Ajdovščina (Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina za območje Občine Ajdovščina - Ur. gl., št. 7/97, Ur.l.RS, št. 96/04) opredeljeni kot stavbno zemljišče, ki se ureja na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev (Ur. gl., št. 1/98, Ur. l. RS, št. 96/04, 92/05, 108/06, 45/08, 19/09, 9/11, 100/11 in 14/12; v nadaljevanju Odlok o PUP-ih), da Odlok o PUP-ih v 17. členu določa, da velikost gradbene parcele za enodružinsko hišo ne sme presegati 700 m2 (lahko je tudi večja, če to zahteva konfiguracije terena) ter da Odlok v 5. členu določa, da se za enodružinsko hišo upošteva gradbeno parcelo v velikosti 700 m2, ostali del parcele (ali več parcel istega lastnika), ki je večji ali enak kot 500 m2, pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Po podatkih GURS je parc.št. 000 velika 1.798,00 m2, parc.št. 111 pa 403 m2. Tožnici je bila pri odmeri upoštevana površina predmetnih parcel v velikosti 1000 m2 in 200 m2, pri točkovanju pa je bilo upoštevano, da sta obe parceli v območju dispozicije pozidave Gaberje (+100 točk). Občina v zvezi s tem pojasnjuje, da sta bili predmetni parceli v digitalni grafični bazi podatkov napačno vključeni v območje dispozicije pozidave Gaberje, zato je točkovanje z dodatnimi 100 točkami napačno. Pojasnjuje še, da se glede na lego parc.št. 000 ob potoku in poteku javne infrastrukture preko parc.št. 111 (telefon), kot nezazidan del stavbnega zemljišča za parc.št. 000 upošteva površina 850 m2, za parc.št. 111 pa površina 150 m2.

6.Prvostopenjski organ je tožnico seznanil z mnenjem Občine, tožnica pa na to seznanitev ni odgovorila.

7.Po tem, ko je drugostopenjski organ navedel davčno podlago za svojo odločitev, je v zvezi s pritožbenim ugovorom glede imena naselja Gaberje pojasnil, da je teritorij občine Ajdovščina po 6. členu Odloka razdeljen na pet območij, naselje Gabrje spada v III. območje (razvidno iz Priloge 1 tega Odloka- navedeno naselje Gaberje). Glede imena naselja Gaberje je pojasnil, da je Statistični urad RS dne 1. 12. 2020 izdal Pojasnila o teritorialnih spremembah naselij po občinah v Republiki Sloveniji v obdobju 1971 - 2020, iz katerega je razvidno, da se v občini Ajdovščina naselje Gabrje (s šifro 001 012) preimenuje v naselje z imenom Gaberje (s šifro 001 012) - Odlok o uskladitvi imen naselij Gaberje in Stomaž (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 11/87) in je zato tožničin ugovor v zvezi s tem neutemeljen.

8.V zvezi s točkovanjem nepremičnine na naslovu ... za ID stavbo ... je drugostopenjski organ pojasnil, da 8. člen Odloka določa točke, s katerimi se glede na lego, namembnost ter smotrno uporabo točkuje zazidano stavbno zemljišče in da se za predmetno stavbo, ki leži v III. območju, upošteva 40 točk - enodružinske vrstne stanovanjske hiše in strnjena pozidava. Nadalje, da 10. člen Odloka, ki določa točke, s katerimi se vrednoti opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe, v tretjem odstavku določa, da se popolna komunalna opremljenost točkuje s 180 točkami, minimalna pa s 60 točkami in da se za vmesne stopnje komunalne opremljenosti točkuje dejansko število prisotnih komunalnih objektov in naprav iz drugega odstavka tega člena, in sicer po 30 točk za vsako vrsto. V skladu s citiranimi določbami Odloka se je tožnici pri točkovanju upoštevalo po 30 točk za opremljenost s cestami, javnim vodovodnim omrežjem ter električnim in telefonskim omrežjem. Zato je tožničin ugovor, da v Odloku delitev točk ni nikjer navedena, neutemeljen. Neutemeljen je tudi tožničin ugovor, da obračun nadomestila ni umesten, saj nepremičnina v letu 2020 ni bila v uporabi, ker se na njej izvajajo gradbena dela. Tožnici je bilo že v mnenju občine pojasnjeno, da se po drugem odstavku 14. člena Odloka NUSZ obračunava ne glede na to, ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne. Tožničina pritožba pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na površino predmetne nepremičnine. Po vpogledu v Register nepremičnin (v nadaljevanju REN) drugostopenjski organ ugotavlja, da se na naslovu ... nahaja stavba št. 37, št. dela stavbe 1 s površino 95 m2 in da površina odprte terase, balkona znaša 6 m2, ki pa se ne upošteva pri odmeri. Pravilna površina predmetne stavbe, ki se upošteva pri odmeri tako znaša 89 m2, zato je drugostopenjski organ v skladu z določbami 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pritožbi v tem delu ugodil.

9.V zvezi s tožničinim ugovorom glede odmere nadomestila za parc.št. 000 in 111, drugostopenjski organ navaja, da 11. člen Odloka določa točke, s katerimi se glede na lego, namembnost in opremljenost zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami točkuje nezazidano stavbno zemljišče, v 4. členu pa Odlok določa površino, ki se za nezazidano stavbno zemljišče upošteva pri odmeri ter pojasnjuje, da je glede na priloženo mnenje Občine Ajdovščina pritožba tožnice utemeljena v delu, ki se nanaša na površino in točkovanje predmetnih parcel. Po podatkih občine predmetni parceli nista vključeni v območje dispozicije pozidave Gaberje, zato je točkovanje z dodatnimi 100 točkami neutemeljeno. Pri odmeri nadomestila za predmetni parceli pa je bila upoštevana tudi nepravilna površina. Po podatkih občine pravilna površina parc.št. 000, ki se upošteva pri odmeri, glede na lego ob potoku znaša 850 m2, pravilna površina parc. št. 111 pa glede na potek javne infrastrukture preko parcele (telefon) znaša 150 m2. Zaradi navedenega je drugostopenjski organ v skladu z določbami 251. člena ZUP pritožbi tudi v tem delu ugodil.

10.Drugostopenjski organ na podlagi spisovnih podatkov še ugotavlja, da je pritožba tožnice neutemeljena v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila za parc.št. 222 in 333. Tožnici je bilo že v mnenju Občine Ajdovščina pojasnjeno, da je bila za območje, kjer ležita predmetni parceli, sprejeta dispozicija pozidave Gaberje, da se po 11. členu Odloka kot merilo za obračun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča dodatno točkuje območja, kjer so bile sprejete dispozicije pozidave (100 točk) in je zato število točk, ki se je tožnici upoštevalo pri odmeri, skladno z 11. členom Odloka. Zaključuje, da po vpogledu v REN ugotavlja, da je površina predmetnih parcel skladna v podatki v uradnih evidencah.

Povzetek tožbe

11.Tožnica je zoper odločitev toženke vložila tožbo v upravnem sporu. Sodišču primarno predlaga, naj prvostopenjsko odločbo v delu, v katerem je drugostopenjski organ njeno pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil, odpravi in vrne organu v ponovno odločanje ter naj drugostopenjsko odločbo v delu, v katerem je drugostopenjski organ njeni pritožbi ugodil, odpravi in vrne organu v ponovno odločanje z napotilom, da ta pri obračunu NUSZ za leto 2020 uporabi Odlok 2003, podrejeno pa ob predpostavki, da je v drugostopenjski odločbi uporabljena pravilna pravna podlaga za obračun NUSZ (Odlok), nasprotuje obračunu nadomestila za nepremični parc. št. 222 in 333, ter predlaga, naj prvostopenjsko odločbo v tem delu odpravi in jo vrne organu v ponovno odločanje z napotilom, da ta obračuna NUSZ za leto 2020 za navedeni nepremičnini brez dodatnih 100 točk in z zmanjšano površino parcele ter naj drugostopenjsko odločbo v delu, v katerem je drugostopenjski organ njeni pritožbi ugodil, odpravi in vrne organu v ponovno odločanje, pri čemer naj ta za obračun NUSZ upošteva skupno površino parc.št. 000 in 111 v velikosti 900 m2 (za parc.št. 000 površino v velikosti 750 m2, za parc.št. 111 površino v velikosti 150 m2).

12.Tožnica oporeka stališču toženke, da je pravna podlaga za odmero NUSZ za leto 2020 Odlok. Meni, da bi morala toženka pri odmeri NUSZ uporabiti Odlok o NUSZ - uradno prečiščeno besedilo (UPB1), objavljen v Uradnem listu RS št. 12/2013 z dne 7. 2. 2013 (v nadaljevanju Odlok 2003), ki obsega: Odlok o NUSZ (Ur.l.št. 132/03), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o NUSZ (Uradni list, št. 139/04), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o NUSZ (Ur.l.št. 120/05), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o NUSZ (Ur.l.št. 119/07), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o NUSZ (Ur.l.št. 116/08), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o NUSZ (Ur.l.št. 100/09) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o NUSZ (Ur.l.št. 88/12). Odlok 2003 je prenehal veljati z uveljavitvijo Odloka (20. člen Odloka).

13.Pojasnjuje, da je Ustavno sodišče z odločbo, št. U-I-313/13 z dne 21. 3. 2014, med drugim odločilo: 1. Zakon o davku na nepremičnine (Uradni list RS, št. 101/13, v nadaljevanju ZDavNepr) se razveljavi; 2. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 in 87/11) je v neskladju z Ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin; 3. Do drugačne zakonske ureditve davka na nepremičnine se uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr.

14.Tožnica navaja, da ZDavNepr v drugi alineji prvega odstavka 33. člena določa, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84 ter občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi tega poglavja. Ta zakon je začel veljati 1. 1. 2014. ZDavNepr torej razveljavlja obstoječe občinske predpise, odločba Ustavnega sodišča pa daje občinske predpise ponovno v uporabo. Po odločitvi Ustavnega sodišča se uporabljajo občinski predpisi, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84 in so v času sprejetja odločbe Ustavnega sodišča obstajali oziroma so bili v veljavi (odločba Ustavnega sodišča ni ponovno aktivirala še neobstoječih predpisov). Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 74/2017 z dne 20. 12. 2017, veljati je začel naslednji dan po objavi, uporabljati pa se je začel 1. 1. 2018, kar pomeni da v času izdaje odločbe Ustavnega sodišča (21. 3. 2014) ni bil niti objavljen in zato ne more biti podlaga za obračun NUSZ za leto 2020. Podlaga za obračun NUSZ je namreč lahko le občinski odlok, ki je bil izdan na podlagi VI. poglavja ZSZ/84 in je bil v času izdaje odločbe Ustavnega sodišča v veljavi, to je Odlok 2003.

15.Tožnica v zvezi z izpodbijano prvostopenjsko odločbo navaja, da ob predpostavki, da je v drugostopenjski odločbi uporabljena pravilna pravna podlaga za obračun NUSZ (tj. Odlok), ugovarja obračunu NUSZ za nepremičnini s parc.št. 222 in 333. Izpostavlja, da je 6. člen Odloka teritorij občine razdelil na pet območij, naselje Gaberje pa ni uvrščeno v nobeno območje. Nepremičnini s parc.št. 222 in 333 ležita v naselju Gaberje, ki leži v Občini Ajdovščina. Naselja Gabrja v občini Ajdovščina ni (obstaja pa v drugi občini). Zaradi navedenega meni, da njenih nepremičnin ni mogoče uvrstiti v nobeno območje. Prvostopenjski organ je njene nepremičnine uvrstil v III. območje, kar pa je napačno, svoje odločitve pa tudi ni obrazložil. Drugostopenjski organ je v svoji odločbi zavzel stališče, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna, saj se je naselje Gabrje leta 1987 preimenovalo v naselje Gaberje na podlagi Odloka o uskladitvi imen naselij Gaberje in Stomaž. Po tožničinem mnenju je obrazložitev drugostopenjskega organa zgrešena, saj preimenovanje naselja 30 let pred sprejetjem Odloka ne more biti opravičilo, da občina v svojem Odloku še vedno uporablja staro (že davno spremenjeno) ime naselja.

16.Nadalje citira določbo 60. člena ZSZ/84 in navaja, da v aktualnih predpisih pojem čista površina ni definiran in je zato nerazumljivo, od kje je upravni organ pridobil podatke o površini, ki je osnova za odmero NUSZ. Zatrjuje, da je odločba prvostopenjskega organa v tem delu neobrazložena in je zato ni mogoče preizkusiti. Opozarja, da je na to pomanjkljivost opozorila že v pritožbi, in da je drugostopenjski organ njeno pritožbo v tem delu zavrnil, v obrazložitvi pa ni navedel razlogov za svojo odločitev. Ne iz izreka in ne iz obrazložitve odločbe prvostopenjskega organa ni razvidno, na kakšen način je bilo za obračun NUSZ za leto 2020 za nepremičnini s parc. št. 222 in 333 upoštevanih 150 točk. Navaja, da Odlok v tretji alineji tretjega odstavka 11. člena sicer določa, da se točkam iz drugega odstavka 11. člena Odloka v tistih conah, kjer je večja opremljenost s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami, prišteje dodatnih 100 točk za ostala območja nezazidanih zemljišč, kjer je sprejet občinski podrobni prostorski načrt, vendar v izpodbijani odločbi nikjer ni pojasnjeno, kje je pravna podlaga za dodatnih 100 točk. Poleg tega ji ni poznano, da bi bil za katerokoli območje naselja Gaberje sprejet občinski podrobni prostorski načrt oziroma, da bi njeno nepremičnino urejal občinski podrobni prostorski načrt. V četrtem odstavku 11. člena Odloka je določeno, da so meje območij iz tretjega odstavka 11. člena Odloka razvidne v Prilogi 2, vendar tudi iz te priloge ne izhaja, da bi njeno nepremičnino urejal občinski podrobni prostorski načrt. Zaradi navedenega meni, da ji je bilo pri nepremičninah s parc št. 222 in 333 nezakonito pripisanih dodatnih 100 točk. Navaja, da je na navedeno nezakonitost opozorila že v pritožbi in da se je drugostopenjski organ do pritožbenih navedb opredelil z obrazložitvijo, da je že Občina Ajdovščina v svojem mnenju obrazložila, da je bila za območje, kjer ležita navedeni nepremičnini, sprejeta dispozicija pozidave Gaberje in da se po 11. členu Odloka zemljišča, kjer je bila sprejeta dispozicija pozidave, točkuje z dodatnimi 100 točkami. Meni, da je obrazložitev drugostopenjskega organa v temu delu napačna, kar utemeljuje s tem, da mora drugostopenjski organ v pritožbenem postopku presojati zakonitost prvostopenjske odločbe in če odločba prvostopenjskega organa ni obrazložena, drugostopenjski organ ne more kot obrazložitev odločbe prvostopenjskega organa upoštevati dokumenta (mnenja občine), ki je nastal po izdaji odločbe prvostopenjskega organa in ji očitati, da ji je bilo že vse pojasnjeno z mnenjem občine. Navaja še, da je prvostopenjski organ pri obračunu za NUSZ za leto 2021 pri predmetnih nepremičninah (parc.št. 222 in 333) upošteval le 50 točk (brez dodatnih 100 točk), kar po njenem mnenju kaže na to, da je prvostopenjski organ oziroma občina spoznala svojo napako in jo v obračunu za leto 2021 tudi popravila.

17.V zvezi z odmero NUSZ za parc.št. 222 in 333, še navaja, da je v odločbi prvostopenjskega organa za predmetni nepremičnini pri obračunu NUSZ upoštevana površina 1.071 m2 in 1.607 m2. Površini sta enaki, kot sta navedeni v zemljiškem katastru, ki ga vodi GURS. Zatrjuje, da v odločbi prvostopenjskega organa ni pojasnjeno, kdo in na kakšen način in ob kakšni pravni podlagi je določil površino, zato se odločbe v tem delu ne da preizkusiti. V obrazložitvi odločbe je le navedeno, da je prvostopenjski organ podatke za odmero NUSZ prejel od Občine Ajdovščina, da so podatki del evidence, ki jo vodi Občina Ajdovščina in da je za zbiranje in urejanje pristojna občina. Sklicuje se na zadnji odstavek 5. člena Odloka, ki določa, da se v osnovo za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče ne upošteva tisti del zemljišča, na katerem gradnja ni mogoča zaradi njegove oblike oziroma reliefnih značilnosti zemljišča, omejitev zaradi poteka javne infrastrukture ter zemljišč, ki nimajo urejenega dostopa do javne ceste. Zatrjuje, da nepremičnina s parc. št. 333 leži ob vodotoku (potok ...) in da je pas nepremičnine ob vodotoku nezazidljiv zaradi oblike in reliefnih značilnosti ter da gradnjo ob vodotoku omejuje tudi Zakon o vodah. Poleg tega ima predmetna nepremičnina omejitve zaradi poteka javne infrastrukture (telefon, internet) preko parcele. Prvostopenjski organ teh okoliščin ni upošteval, svoje odločitve pa ni obrazložil, zato se odločbe tudi v tem delu ne da preizkusiti, sklicevanje na evidence občine pa ne zadošča. Pojasnjuje, da je na nepravilno površino parcel opozorila že v pritožbi in da je drugostopenjski organ njeno pritožbo v tem delu zavrnil z obrazložitvijo, da je površine preveril v REN in da je površina predmetnih parcel skladna s podatki iz uradnih evidenc, kar pa ne pojasni, zakaj prvostopenjski organ ni upošteval zgornjih določb Odloka. Zemljiški kataster oziroma REN zmanjšanja površin zaradi razlogov, ki jih določa Odlok, ne upošteva, zato je obrazložitev drugostopenjskega organa napačna in nerazumna. Predlaga, da se pri nepremičnini s parc.št. 333 upošteva, da leži ob vodotoku, da je zato pas širine vsaj 5 m nezazidljiv, da parcelo prečka javna infrastruktura (telefon, internet) in da se zato pri osnovi za obračun NUSZ za leto 2020 upošteva zmanjšana površina predmetne parcele. Dodatno še pojasnjuje, da je nerazumljivo, da je drugostopenjski organ za nepremičnini s parc.št. 000 in 111, upošteval zmanjšanje površine (ki je osnova za odmero NUSZ), pri nepremičnini s parc.št. 333 pa zmanjšanja površine ni upošteval, čeprav so okoliščine povsem enake (ob parceli teče isti potok, parcelo prečka isti telekomunikacijski vod).

18.Tožnica v zvezi z izpodbijano drugostopenjsko odločbo navaja, da ob predpostavki, da je v drugostopenjski odločbi uporabljena pravilna pravna podlaga za obračun NUSZ (tj. Odlok), ugovarja obračunu NUSZ za nepremičnini s parc.št. 000 in 111. Drugostopenjski organ je sledil mnenju Občine Ajdovščina, v katerem je ta priznala, da je za ti dve parceli, ki skupaj tvorita celoto - funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše ..., obračunala preveliko površino. V mnenju je zapisala: "Glede na lego parcele št. 000 (ob potoku) in potek javne infrastrukture preko parcele št. 111 (telefon) je dejanska skupna velikost nezazidanega dela parcel 900 m2 in ne 1.300 m2." V nadaljevanju pa je občina upoštevala, da je nezazidani del parc.št. 000 velikosti 850 m2, nezazidani del parc.št. 111 pa velikosti 150 m2, kar skupaj znese 1000 m2, to je 100 m2 več, ko je Občina zapisala (900 m2). Zaradi navedenega predlaga, da se odločba drugostopenjskega organa v delu, ki določa NUSZ za nepremičnini parc. št. 000 in 111 odpravi in vrne organu v ponovno odločanje, pri čemer naj ta za obračun NUSZ upošteva skupno površino 900 m2 (750 m2 za parc.št. 000 in 150 m2 za parc.št. 111).

19.Tožnica je tožbi priložila izpodbijano odločbo, drugostopenjsko odločbo in odločbo FURS, št. DT4224-3553/2021-007453-11-131-03 z dne 24. 5. 2021.

Povzetek odgovora tožene stranke na tožbo

20.Toženka, ki je sodišču predložila upravni spis zadeve, je v odgovoru na tožbo prerekala tožničine tožbene navedbe, vztrajala pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb, sodišču pa predlagala, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Povzetek glavne obravnave

21.Sodišče je v tem upravnem sporu 13. 11. 2024 opravilo javno glavno obravnavo, ki se jo je udeležila pooblaščenka toženke. Tožnica na narok ni prišla, čeprav je bila nanj pravilno vabljena ter opozorjena na posledice izostanka. Sodišču je 12. 11. 2024 po e-pošti poslala obvestilo, da je v času, ko je razpisan narok za glavno obravnavo, službeno zadržana, da se zato naroka ne bo udeležila in da se opravičuje. Sodišče njenega obvestila ni sprejelo kot utemeljenega opravičila za izostanek iz naroka oziroma za predlog za preložitev naroka, saj tožnica ni predložila nobenega dokazila o razlogih za njeno zadržanost, nenazadnje pa tudi ni predlagala preložitve naroka.

22.Pooblaščenka toženke je na naroku vztrajala pri vseh dosedanjih navedbah ter dodatno, v zvezi z navedbo tožnice, da bi se moral pri odmeri NUSZ v konkretnem primeru uporabiti Odlok 2003, pojasnila, da gre za tožbeno novoto, saj tožnica tovrstne navedbe v pritožbenem postopku ni podala. Zakonodajalec je v 58. členu Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2016 in 2017 (v nadaljevanju ZIPRS1617) prvič določil, da se kot uporaba prve in druge alineje 41. člena in določb VI. poglavja, vse ZSZ/84, ter 218. do 218.d člena ZGO-1 šteje tudi sprejemanje občinskih odlokov v skladu s VI. poglavjem ZSZ/84. Enako kot določa 58. člen ZIPRS1617, je določeno tudi v nadaljnjih zakonih o izvrševanju proračunov, kar pomeni, da obstaja možnost sprejemanja novih občinskih odlokov za NUSZ, za kar gre v konkretnem primeru. Navedena zakonska ureditev je veljala v času, ko je bil sprejet in objavljen Odlok iz leta 2017. Glede površine parc.št. 000 in 111 je pooblaščenka toženke še pojasnila, da gre pri zapisu občine, ki ga je podala v mnenju z dne 31. 8. 2024, zgolj za pravopisno napako. Povsem jasno je, da znaša površina parc.št. 000 850 m2, površina parc.št. 111 pa 150 m2.

23.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v listine upravnega spisa. Dokazni predlog za vpogled v priloženo odločbo FURS, št. DT4224-3553/2021-007453-11-131-03 z dne 24. 5. 2021 o odmeri NUSZ za leto 2021 je sodišče tožnici zavrnilo, saj ta odločba v predmetnem postopku ni relevantna. Izpodbijana odločba se namreč nanaša na odmero NUSZ za leto 2020, odločba z dne 24. 5. 2021 pa se nanaša na odmero NUSZ za leto 2021. Odločba z dne 24. 5. 2021 v času izdaje izpodbijane odločbe tudi še ni obstajala, izdana pa je bila na podlagi predpisov in dejanskega stanja, kot je veljalo v času izdaje te odločbe. Sodišče se zato tudi ni opredeljevalo do ugovorov, ki jih je tožnica uveljavljala v zvezi s tem.

Sodna presoja

24.Tožba ni utemeljena.

25.Predmet obravnave je prvostopenjska odločba v delu, v katerem je drugostopenjski organ odločitev prvostopenjskega organa potrdil in pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. V tem delu je prvostopenjska odločba postala dokončna. Predmet obravnave pa je tudi drugostopenjska odločba, in sicer v delu, v katerem je drugostopenjski organ odločitev prvostopenjskega organa spremenil in pritožbi tožnice zoper prvostopenjsko odločbo ugodil (glej 1. do 10. točka te obrazložitve).

Pravna podlaga za presojo obravnavane zadeve

26.Tožnica v tožbi uvodoma oporeka stališču toženke, da je pravna podlaga za odmero NUSZ za leto 2020 Odlok. Zatrjuje, da bi morala toženka pri odmeri NUSZ za leto 2020 uporabiti Odlok o NUSZ - uradno prečiščeno besedilo, objavljen v Uradnem listu RS, št. 12/2013 (Odlok 2003), kar utemeljuje s tem, da ZDavNepr občinske predpise razveljavlja, odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-313/13 z dne 21. 3. 2014, pa daje občinske predpise ponovno v uporabo. Po njenem mnenju se po odločitvi Ustavnega sodišča uporabljajo občinski predpisi, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84 in so v času sprejetja odločbe Ustavnega sodišča obstajali oziroma so bili v veljavi, saj odločba Ustavnega sodišča ni ponovno aktivirala še neobstoječih predpisov. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS 74/2017 z dne 20. 12. 2017 in je začel veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se je začel 1. 1. 2018. Odlok v času izdaje odločbe Ustavnega sodišča (21. 3. 2014) ni bil niti objavljen, in zato po mnenju tožnice ne more biti podlaga za obračun NUSZ za leto 2020, saj je podlaga za obračun NUSZ občinski odlok, ki je bil izdan na podlagi VI. poglavja ZSZ/84 in je bil v času izdaje odločbe Ustavnega sodišča v veljavi, to je Odlok 2003.

27.Sodišče uvodoma poudarja, da se pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe presoja po dejanskem in pravnem stanju na dan njene izdaje, torej na dan 20. 7. 2020. Pojasnjuje, da je bila obveznost plačila NUSZ določena v VI. poglavju ZSZ/84, ki se je v tem delu uporabljal v skladu s 5. točko prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in prvo alinejo prvega odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - ZSZ). Ta ureditev je ostala nespremenjena tudi po sprejetju Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), saj ta v svojem 103. členu ni določil prenehanja veljavnosti ZUreP-1 v delu, ki se nanaša na plačevanje NUSZ.

28.Tako ZUreP-1, kot ZPNačrt (z izjemo 89. člena) sta prenehala veljati z uveljavitvijo novega Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; 299. člen), ZGO-1 pa je prenehal veljati z uveljavitvijo Gradbenega zakona (GZ; prvi odstavek 125. člena). Oba zdaj veljavna zakona kot datum začetka uporabe in s tem razveljavitve prej veljavnih zakonov določata 1. 6. 2018, kar je pred izdajo v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe (20. 7. 2020). Pri tem ZUreP-2 v prehodnih določbah (členi 266 do 303) izrecno našteva postopke, pričete pred njegovo ureditvijo, ki naj se končajo po prej veljavni zakonodaji, med njimi pa ni postopkov za odmero NUSZ. GZ sicer v prvem odstavku 106. člena določa, da se postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi ZGO-1, končajo po določbah ZGO-1, vendar postopek za odmero NUSZ - kot že rečeno - ni začet na podlagi ZGO-1, temveč ZSZ/84. Ob upoštevanju načela zakonitosti bi to torej pomenilo, da je treba kot pravilno materialnopravno podlago pri odmeri NUSZ (glede na prvo alinejo prvega odstavka 56. člena ZSZ) upoštevati izključno določbe VI. poglavja ZSZ/84 in seveda določbe zakonodaje, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe, torej predvsem ZUreP-2, saj prehodne določbe zakonov, veljavnih v času izdaje izpodbijane odločbe, ne dajejo podlage za uporabo določb ZUreP-1, ne ZPNačrt, ne ZGO-1 v tem postopku. Vendar pa po oceni sodišča takšno stališče ne vzdrži sodne presoje.

29.Ustavno sodišče RS je namreč v postopku za oceno ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine z odločbo št. U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se Zakon o davku na nepremičnine razveljavi (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi od prve do pete alineje 33. člena Zakona o davku na nepremičnine (3. točka izreka), med katerimi so (tudi) našteti prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84, občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Torej, ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 (in uveljavitve ZUreP-2 ter GZ), je (glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84, citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča ter občinske odloke, izdane na navedeni pravni podlagi.

30.ZSZ/84 v 58. členu določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča na območju, ki ga določi občinska skupščina, plačuje nadomestilo, in sicer: na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. NUSZ določi občinska skupščina v skladu z dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga sklenejo občine (60. člen ZSZ/84).

31.Občina Ajdovščina je NUSZ za leto 2020 določila z Odlokom (Ur. l. RS, št. 74/17 in 80/19) z dne 19. 12. 2019, ki je pričel veljati 1. 1. 2020. ZdavP-2 v 404. členu med drugim določa, da davčni organ izdaja odločbe o NUSZ po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katerega se določa nadomestilo. Prvi odstavek 127. člena ZUP določa, da se upravni postopek po uradni dolžnosti začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje. V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo 20. 7. 2020, to je po tem, ko je Odlok stopil v veljavo. Toženka je zato pravilno odmerila NUSZ na podlagi Odloka, ki je bil v času izdaje izpodbijane odločbe tudi edina zakonita in veljavna podlaga za odmero NUSZ v Občini Ajdovščina. V 20. členu Odloka je namreč posebej določeno, da z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o NUSZ - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 12/13), torej Odlok 2003.

32.Z Odlokom je Občina Ajdovščina opredelila območja, na katerih se plačuje NUSZ, merila, po katerih se odmerja ter način izračuna nadomestila. Po določbi 62. člena ZSZ/84 mora NUSZ plačati neposredni uporabnik zemljišča, oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). 14. člen Odloka enako določa, da mora NUSZ plačati neposredni uporabnik stavbe ali dela stavbe oziroma zemljišča kot lastnik, kot najemnik oziroma drug uporabnik stanovanja ali poslovnega prostora oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča. NUSZ se obračunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila za zazidana stavbna zemljišča upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču. NUSZ plačuje zavezanec na podlagi odločbe, ki jo izda davčni organ, kjer nepremičnina leži (403. člen ZDavP-2) in to za leto vnaprej (405. člen ZDavP-2). Davčni organ izdaja odločbe o NUSZ po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo; določi pa se na podlagi podatkov občine (404. člen ZdavP-2).

Tožbeni ugovor glede poimenovanja katastrske občine

33.Tožnica v tožbi izpostavlja, da je 6. člen Odloka teritorij občine razdelil na pet območij in da naselje Gaberje, v katerem ležita nepremičnini s parc.št. 222 in 333, ni uvrščeno v nobeno od teh območij. Po njenem mnenju je zato prvostopenjski organ njene nepremičnine napačno uvrstil v III. območje, poleg tega pa svoje odločitve tudi ni obrazložil.

34.Sodišče ugotavlja, da je drugostopenjski organ v svoji odločbi pojasnil, zakaj je prišlo do odstopanja v imenih katastrske občine Gaberje. Navedel je, da je Statistični urad RS dne 1. 12. 2020 izdal Pojasnila o teritorialnih spremembah naselij po občinah v RS v obdobju 1971 - 2020, iz katerih je razvidno, da se v Občini Ajdovščina naselje Gabrje s šifro 001 012 preimenovalo v naselje z imenom Gaberje s šifro 001 012 na podlagi Odloka o uskladitvi imen naselij Gaberje in Stomaž. Sodišče sledi utemeljitvi, ki izhaja iz odločbe drugostopenjskega organa in se v celoti sklicuje na nanjo (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), ob tem pa še dodaja, da ni dvoma, da gre za nepremičnini, ki sta v tožničini lasti, čemur tožnica tudi ne oporeka. Zgolj različno poimenovanje katastrske občine, ob hkratni obrazložitvi toženke, zakaj je prišlo do odstopanja v imenu katastrske občine Gaberje in ob upoštevanju prej navedenega Odloka, pa ne vpliva na odločitev, saj ni dvoma, da gre za naselje Gaberje, v katerem ležita tožničini nepremičnini s parc. št. 222 in 333, njuno lego pa opredeljuje šifra katastrske občine ..., s katero je označena katastrska občina tega naselja.

Tožbeni ugovor glede točkovanja na parc.št 222 in 333

35.Tožnica v zvezi s parc.št. 222 in 333 navaja, da ne iz izreka in ne iz obrazložitve odločbe prvostopenjskega organa ni razvidno, na kakšen način je bilo za obračun NUSZ za leto 2020 za predmetni nepremičnini upoštevanih 150 točk. Navaja, da Odlok v tretji alineji tretjega odstavka 11. člena sicer določa, da se točkam iz drugega odstavka 11. člena Odloka v tistih conah, kjer je večja opremljenost s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami, prišteje dodatnih 100 točk za ostala območja nezazidanih zemljišč, in to tam, kjer je sprejet občinski podrobni prostorski načrt, vendar ji ni poznano, da bi bil za katerokoli območje naselja Gaberje sprejet tak načrt. Dodatno navaja, da je na navedeno pomanjkljivost opozorila že v pritožbi in da se je drugostopenjski organ do pritožbenih navedb opredelil z obrazložitvijo, da je že Občina Ajdovščina v svojem mnenju obrazložila, da je bila za območje, kjer ležita navedeni nepremičnini, sprejeta dispozicija pozidave Gaberje in da se po 11. členu Odloka zemljišča, kjer je bila sprejeta takšna dispozicija, točkujejo z dodatnimi točkami. Po njenem mnenju je obrazložitev drugostopenjskega organa v tem delu napačna, saj drugostopenjski organ ne more kot obrazložitev odločbe prvostopenjskega organa upoštevati dokumenta (mnenja občine), ki je nastal po izdaji odločbe prvostopenjskega organa.

36.Sodišče pojasnjuje, da je v konkretnem primeru prvostopenjski organ po vloženi pritožbi tožnice z dne 27. 8. 2020, ki jo je vložila zoper izpodbijano odločbo z dne 20. 7. 2020, dopolnjeval ugotovitveni postopek ter v ta namen pridobil mnenje Občine Ajdovščina. Iz dopisa prvostopenjskega organa, št. 4224-8952020-2 z dne 8. 9. 2020, izhaja, da je prvostopenjski organ tožnico seznanil z mnenjem občine in ji dal 8 dnevni rok, da na mnenje odgovori. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da tožnica na to seznanitev ni odgovorila. S tem, ko je upravni organ tožnici dal možnost, da se o mnenju Občine Ajdovščina izjavi, je postopal v skladu z določbami ZUP, ki v 9. členu določa, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke), v četrtem odstavku 146. člena pa določa, da pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Upravni organ je tako ravnal pravilno in zakonito, saj je tožnici v skladu z določbami ZUP dal pravico do izjave, na tožnici pa je bila nato odločitev, ali bo to možnost izkoristila. Sodišče zato zavrača tožbene navedbe, da drugostopenjski organ ne more upoštevati dokumenta (mnenja občine), ki v času izdaje izpodbijane odločbe še ni obstajal in še dodaja, da je tožnica zgoraj navedene trditve v zvezi s parc.št. 222 in parc.št. 333 prvič podala šele v tožbi, čeprav je to možnost imela že v upravnem postopku, in sicer najprej, ko jo je prvostopenjski organ seznanil z mnenjem občine, na katerega pa tožnica kot že zgoraj obrazloženo ni odgovorila, in nato tudi v pritožbi1, ki jo je vložila zoper prvostopenjsko odločbo. Navedeni tožbeni ugovor glede na določbo tretjega odstavka 20. člena2 in 52. člena ZUS-13 je zato nedovoljena tožbena novota, ki je sodišče pri odločanju ne more upoštevati. Tudi sicer pa tožnica zaključku toženke o upoštevanju dispozicije pozidave Gaberje po vsebini ne oporeka.

Tožbeni ugovor glede površine parc.št. 333

37.Tožnica v tožbi ugovarja, da prvostopenjski organ ni upošteval, da nepremičnina s parc.št. 333 leži ob vodotoku (potok Gaberšček), da je pas nepremičnine ob vodotoku nezazidljiv zaradi oblike in reliefnih značilnosti ter da preko parcele poteka tudi javna infrastruktura (telefon, internet). Po njenem mnenju sklicevanje prvostopenjskega organa na evidence občine ne zadošča. Zatrjuje, da je na nepravilno površino opozorila že v pritožbi in da je drugostopenjski organ njeno pritožbo v tem delu zavrnil z obrazložitvijo, da je površino preveril v REN in je površina predmetnih parcel skladna s podatki iz uradnih evidenc, kar pa po njenem mnenju ne pojasni, zakaj prvostopenjski organ ni upošteval določbe 5. člena Odloka, ki določa, da se osnova za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča ne upošteva za tisti del zemljišča, na katerem gradnja ni mogoča zaradi njegove oblike oziroma reliefnih značilnosti zemljišča, omejitev zaradi poteka javne infrastrukture ter zemljišč, ki nimajo urejenega dostopa do javne ceste. REN zmanjšanja površin zaradi teh razlogov ne upošteva, zato je obrazložitev drugostopenjskega organa po prepričanju tožnice napačna in nerazumna.

38.Sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi prvostopenjski organ pri odmeri NUSZ tožnici upošteval podatke, ki jih je prejel od občine, ta pa je uporabila podatke, ki izhajajo iz REN; upoštevana površina za parc.št. 333 je 1.607 m2. Tožnica v tožbi upoštevani površini nasprotuje zaradi zgoraj navedenih razlogov, vendar pa za svoje trditve ne predloži nobenih dokazov, zato je tožbeni ugovor v zvezi s tem ostal neizkazan.

39.Poleg tega je tožnica zgoraj navedene trditve v zvezi z parc.št. 333 prvič podala šele v tožbi, čeprav je to možnost imela že v upravnem postopku, in sicer najprej, ko jo je prvostopenjski organ seznanil z mnenjem občine, na katerega tožnica ni odgovorila, in nato tudi v pritožbi4, ki jo je vložila zoper prvostopenjsko odločbo. Ta tožbeni ugovor je glede na določbo tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 nedovoljena tožbena novota, ki je sodišče pri odločanju ne more upoštevati.

Tožbeni ugovor glede površine parc. št. 000 in 111

40.Tožnica navaja, da je občina v mnenju zapisala, da je glede na lego parc.št. 000 (ob potoku) in potek javne infrastrukture preko parc.št. 111 (telefon), dejanska skupna velikost nezazidanega dela parcel 900 m2 in ne 1300 m2, v nadaljevanju pa je občina upoštevala, da je nezazidani del parc.št. 000 velikosti 850 m2, nezazidani del parc.št. 111 pa velikosti 150 m2, kar skupaj znese 1.000 m2, in je to 100 m2 več, kot je zapisala občina. Tožnica zaradi navedenega predlaga, da se odločba drugostopenjskega organa v delu, ki določa NUSZ za nepremičnini s parc.št. 000 in 111 odpravi in vrne organu v ponovno odločanje, pri čemer naj ta za obračun NUSZ upošteva skupno površino 900 m2 (750 m2 za parc.št. 000 in 150 m2 za parc. št. 111).

41.Sodišče ugotavlja, da tožnica ne oporeka, da je površina parc.št. 000 850 m2 in površina parc.št. 111 150 m2, vendar pa kljub temu, na podlagi skupnega seštevka površin obeh parcel, ki ga je napravila toženka, predlaga, da se pri parc. št. 000 upošteva površina 750 m2, pri parc.št. 111 pa površina 150 m2. Sodišče pojasnjuje, da je očitno, da je občina pri seštevku površine teh parcel naredila računsko napako, saj je namesto, da bi izračunala 1.000 m2 (850 m2 za parc.št. 000 in 150 m2 za parc.št. 111), izračunala 900 m2. Gre torej za očitno računsko pomoto občine, medtem ko je bila površina obeh parcel pravilno ugotovljena, tj. 850 m2 za parc. št. 000 in 150 m2 za parc.št. 111. Tožbeni ugovor, da naj se za obračun NUSZ upošteva površina 900 m2 (750 m2 za parc.št. 000 in 150 m2 za parc. št. 111), zato ni utemeljen.

Sklepno

42.Po presoji sodišča je glede na vse navedeno odločitev toženke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov upravnega spisa ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Na tej podlagi je zato sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

-------------------------------

1Tožnica je v pritožbi z dne 27. 8. 2020 zoper prvostopenjsko odločbo v zvezi s parc.št. 222 in 333 navedla le, da so pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja v zvezi s predmetnima nepremičninama podobni oziroma enaki kot jih uveljavlja v zvezi z nepremičninama s parc.št. ... in ..., pri čemer pa pritožbenih razlogov ni konkretizirala in jih ni navajala na način, kot jih je kasneje podala v tožbi.

2Tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.

352. člen ZUS-1 določa, da tožnik v tožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

4Tožnica je v pritožbi z dne 27. 8. 2020 zoper prvostopenjsko odločbo v zvezi s parc.št. 333 navedla le, da so pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja v zvezi s predmetno nepremičnino enaki kot jih uveljavlja v zvezi z nepremičninama z ID znakom ... in parc.št. 000, pri čemer pa pritožbenih razlogov ni konkretizirala in jih ni navajala na način, kot jih je kasneje podala v tožbi.

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o stavbnih zemljiščih (1984) - ZSZ - člen 60, 61, 61/1 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9, 146, 146/4

Pridruženi dokumenti:

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.