Jedro

Ker tožnika z elaboratom nista bila ustrezno seznanjena, nista mogla ščititi svojih pravic v upravnem postopku, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Območne geodetske uprave Kranj št. 02132-00848/2009-2 z dne 9. 9. 2009 odpravi ter zadeva vrne Območni geodetski upravi Kranj v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350,00 EUR, povečanem za 20 % DDV, v 15 dneh od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

Obrazložitev

Območna geodetska uprava Kranj (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom odločila o vpisu stavbe z naslovom ..., ki je povezana s parcelo 625 v k.o. ..., v kataster stavb ter stavbi in delom stavbe določila številke, površine in dejansko rabo, delom stavbe pa tudi številko stanovanja, kot je razvidno iz tam navedene tabele. V obrazložitvi sklepa prvostopenjski organ navaja, da je stranka A.A. 19. 5. 2009 vložila zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o vpisih v kataster stavb (v nadaljevanju: Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje; elaborat je dne 4. 5. 2009 potrdil odgovorni geodet. Prvostopenjski organ je v skladu z 81. in 84. členom ZEN preizkusil zahtevo in ugotovil, da jo je podala uporabnica dela stavbe, da je zahtevi priložen elaborat, ki vsebuje vse sestavine, kot jih predpisuje Pravilnik v 20. členu, in da podatki o stavbi in delih stavbe omogočajo vpis stavbe v kataster stavb. Ob ugotovitvi, da elaborat izpolnjuje vse pogoje iz 84. člena ZEN, se zahtevi za vpis stavbe v kataster stavb ugodi. Stavbi je bila določena številka stavbe, iz elaborata pa so bile prevzete številke, površine in dejanska raba delov stavbe, številke stanovanj ter površine in dejanska raba stavbe. Ker je na podlagi zahteve in priloženega elaborata prvostopenjski organ lahko v celoti ugotovil dejansko stanje, je odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 1. in 2. točko 1. odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 5. 3. 2010 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ je v celoti pritrdil odločitvi prvostopenjskega organa kot pravilni in zakoniti. Navedel je, da tožnika v pritožbi ne zatrjujeta nepravilnosti v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa, pač pa sklepu nasprotujeta, ker v 2. točki izreka ne navaja pravilne neto tlorisne površine dela stavbe – stanovanja številka 3. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da ta znaša 52,10 m2, tožnika pa zatrjujeta, da meri 56 m2, pri čemer se sklicujeta na svoje lastništvo do 1/4 celotnega objekta. Pritožbena navedba je po presoji drugostopenjskega organa neutemeljena, ker tožnika za svoje trditve nista ponudila nobenih konkretnih dokazov in tudi ne utemeljila svoje trditve o tem, da je pravilna neto tlorisna površina dela stavbe, kot jo zatrjujeta. Tudi kolikor 56 m2 predstavlja četrtino skupne neto tlorisne površine stavbe, ki znaša 224 m2, pa s svojimi navedbami v pritožbi ne moreta biti uspešna. Vprašanje lastništva posameznega dela stavbe in njegovega obsega z vidika pripadajoče površine v m2 je vprašanje, ki ga ni mogoče preizkušati v okviru upravnega postopka vpisa stavbe v kataster stavb, pač pa je za reševanje takega vprašanja pristojno sodišče za civilne zadeve. V upravnem postopku vpisa stavbe v kataster stavb se na podlagi določb ZEN in Pravilnika le evidentirajo podatki o stavbah in delih stavbe.

Tožnika vlagata tožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka. Navajata, da imata v skupni lastnini solastninski delež do 1/4 nepremičnine, vpisane pri vložni št. 656 k.o. ..., in sicer parcele št. 625 (njiva in stavbišče) in parcele št. 626 (njiva). Dalje navajata, da je bil na pobudo solastnice nepremičnine A.A. izdelan elaborat, ki je bil podlaga za vpis nepremičnine v kataster stavb. V postopku izdelave elaborata, natančneje – pri izmeri njunega stanovanja št. 3 in stanovanja št. 1 nista imela možnosti sodelovanja, da bi ugotovila, kako lahko znaša četrtina stavbe 52,10 m2, druga četrtina stavbe, ravno tako v pritličju, pa meri 54,22 m2. Prepričana sta, da bi morala izmera pokazati enako vrednost, še posebej, ker imata onadva bistveno manj vrta oziroma uporabne površine na parcelah 625 in 626. Tako bosta v določitvi fizičnih delov nepremičnine in dejanske rabe stavbe po krivici prikrajšana, saj jima v postopku izdelave elaborata ni bila dana možnost, da bi uveljavljala svoje na predpisih temelječe pravne koristi. Navajata, da v upravnem postopku nista imela možnosti navajati dejstev in predlagati dokazov, zato njune v tožbi podane navedbe ne predstavljajo tožbene novote. V upravnem postopku jima nihče ni pojasnil odločilnih dejstev, na katerih temelji izpodbijani vpis v kataster stavb, niti jima ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Glede na to je po njunem mnenju izpodbijani sklep nezakonit. Sodišču predlagata, naj odpravi upravna akta obeh stopenj ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, z napotilom izvajalcu geodetske storitve, da izvrši pravilno odmere vseh stanovanjskih delov stavbe, tožnikoma pa da možnost, da sodelujeta v postopku izdelave elaborata in dajeta pripombe, s čemer jima bo omogočeno zavarovanje njunih pravic po zakonu. V tožbi predlagata, naj sodišče vpogleda v spisno dokumentacijo upravnih spisov v zadevi ter naj v dokazne namene zasliši tožnika. Zahtevata pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožnika v naknadni pripravljalni vlogi navajata še, da v zadevi ne gre le za to, da bi izpodbijani sklep nepravilno prikazoval površino posameznih stanovanj, ampak se z njim odvzema lastninska pravica na fizičnem delu stavbe v postopku izvajanja delitve nepremičnine v naravi glede na delež solastninske pravice. Tožnika sta po izpodbijanem sklepu prejela fizično v naravi dosti manj, kot jima pripada po njunem solastninskem deležu. Prikaz v elaboratu pa tudi ni pravilen glede na sedanje fizično stanje v naravi, pri čemer tožnika ponavljata, da v postopku nista imela možnosti grajati take razdelitve. Posledično pa jima grozi izguba lastninske pravice, saj je upravni organ potrdil elaborat, glede na katerega gre razlika v škodo tožnikov za najmanj 9 m2. V dokazne namene predlagata še ogled nepremičnine.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu in razlogih zanj ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je tožbo poslalo v odgovor kot prizadetima strankama A.A. in B.B., vendar odgovorov nista podala.

Tožba je utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ odločil o vpisu stavbe na naslovu ..., na parceli št. 625 k.o. ..., in vseh delov stavbe v kataster stavb, s podatki, kot to predpisuje ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 odl. US) v 1. odstavku 73. člena. Stavbi je določil številko stavbe, iz elaborata za vpis stavbe v kataster stavb pa je prevzel številke, površino in dejansko rabo delov stavbe, številke stanovanj ter površino in dejansko rabo stavbe. Glede elaborata je organ ugotovil, da vsebuje vse v 20. členu Pravilnika predpisane sestavine; v okviru preizkusa zahteve za vpis stavbe v kataster stavb pa je ugotovil tudi, da je zahtevo vložila upravičena oseba, da je elaborat izdelalo geodetsko podjetje, da podatki o stavbi in delih stavb omogočajo vpis v kataster stavb ter da tudi niso podane druge okoliščine, ki so po določbah 3. in 4. odstavka 84. člena ZEN razlog za zavrženje ali zavrnitev zahteve za vpis.

V zadevi je sporno, ali je bil postopek za izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb voden tako, da bi tožnika kot lastnika dela stavbe mogla v njem sodelovati oziroma imela možnost izjaviti se o odločilnih dejstvih, na katerih temelji izpodbijana odločitev. Tožnika zatrjujeta, da jima ta možnost ni bila dana ter da so v posledici navedenega podatki o neto tlorisni površini posameznih vpisanih delov stavbe nepravilni ter da tudi ne ustrezajo njunemu solastninskemu deležu do 1/4 na nepremičninah s parc. št. 625 in 626. V Pravilniku (Uradni list RS, št. 22/07, 32/09) je v 20. členu predpisana vsebina elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, pri čemer je pod točko b) 1. odstavka kot obvezen sestavni del naveden zapisnik obravnave, v 21. členu pa je predpisan postopek, po katerem mora geodetsko podjetje seznaniti z vsebino elaborata investitorja gradnje ali lastnika stavbe oziroma lastnike delov stavbe, in sicer je to na obravnavi, na kateri mora geodetsko podjetje navedenim osebam pokazati predlog elaborata za vpis stavbe v kataster stavb oziroma potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in stanja v naravi ter jim omogočiti, da dajo na predlog svoje pripombe, o obravnavi pa se mora voditi tudi zapisnik s tam predpisano vsebino. Obveznost geodetskega podjetja, da v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opravi obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokaže potek razdelitve delov stavbe s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi, določa tudi ZEN v 82. členu (1. odstavek).

Iz elaborata za vpis stavbe v kataster stavb v spisni dokumentaciji upravnih spisov v zadevi izhaja, da zapisnika obravnave ne vsebuje; vsebuje pa izjavo geodetskega podjetja, ki je elaborat izdelalo, da so lastniki stavbe bili seznanjeni z vsebino elaborata za vpis stavbe v kataster stavb po 2. odstavku 146. člena ZEN.

Iz 146. člena ZEN, 2. odstavek, izhaja, da mora v primeru, če je bila stavba zgrajena pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), geodetsko podjetje pred vložitvijo zahteve za vpis stavbe v kataster stavb z vsebino elaborata za spis stavbe v kataster stavb seznaniti vlagatelja zahteve, lastnika zemljišča, na katerem stavba stoji, lastnika stavbe ali lastnike delov stavb ali imetnika stavbne pravice; to stori tako, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb objavi na oglasni deski v stavbi ali razgrne v prostorih upravnika stavbe, seznanitev pa mora trajati najmanj 15 dni; iz 3. odstavka tega člena pa izhaja, da mora elaborat za vpis stavbe v kataster stavb vsebovati izjavo geodetskega podjetja, da je poskrbelo za seznanitev iz prejšnjega odstavka. Vendar pa po mnenju sodišča navedenih zakonskih določb ni mogoče razlagati v pomenu, da je v primeru stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo ZGO-1, v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb mogoče zapisnik o obravnavi kot njegov obvezen sestavni del nadomestiti z golo izjavo geodetskega podjetja, da je bilo poskrbljeno za seznanitev v skladu z zakonom, ki je ni mogoče preizkusiti. Izjava v smislu 3. odstavka 146. člena ZEN bi po mnenju sodišča morala omogočiti preizkus vsaj glede okoliščin, da so bile v določbi 2. odstavka tega člena navedene osebe o objavi elaborata predhodno izkazano seznanjene ter da so imele možnost podati pripombe in da je bila vsaka dana pripomba obravnavana, po potrebi – glede na njeno vsebino – tudi v smislu 1. odstavka 82. člena ZEN. Predpisana objava elaborata namreč ne more predstavljati gole formalnosti, pač pa je njen namen lahko le v varstvu pravic tam navedenih oseb v postopku vpisa stavbe v kataster stavb, ki pa se lahko uresničuje le na način, da je tam navedenim osebam dejansko omogočeno seznaniti se z elaboratom in na podatke v elaboratu podati pripombe, ki s strani geodetskega podjetja morajo biti nato ustrezno obravnavane. Tudi predlagatelj zakona v obrazložitvi predloga ZEN (Poročevalec Državnega zbora, št. 116/2005) ni podal razlogov za omejitev pravic lastnika stavbe oziroma lastnikov delov stavb, zgrajenih pred uveljavitvijo ZGO-1, v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, v primerjavi z lastnikom stavbe oziroma lastniki delov stavbe, zgrajenih po uveljavitvi ZGO-1 (82. člen ZEN); določbo 2. odstavka 146. člena ZEN (v predlogu tedaj 147. člen) je obrazložil zgolj z navedbo, da je pred vložitvijo zahteve za vpis predpisana seznanitev lastnika stavbe in vlagatelja z vsebino elaborata za vpis. Zato je določbo 3. odstavka 146. člena ZEN, v povezavi z določbami 2. odstavka tega člena, treba ob uporabi poleg gramatikalne še logične, sistematične, teleološke in zgodovinske metode razlagati v pomenu in z vsebino, kot je navedlo sodišče. Ker izjava v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb v spisni dokumentaciji upravnih spisov v obravnavani zadevi ne omogoča preizkusa navedenih okoliščin, sodišče ne more pritrditi zaključku prvostopenjskega organa, da elaborat vsebuje vse v 84. členu ZEN predpisane sestavine (v povezavi z 20. členom Pravilnika in 2. ter 3. odstavkom 146. člen ZEN) in tudi ne izpodbijanemu sklepu, ki je bil izdan na podlagi navedenega elaborata v skrajšanem postopku. Glede na to, da se (s strani tožnikov uveljavljana) kršitev pravice sodelovanja stranke v postopku odrazi v postopku za vpis stavbe v kataster stavb, ki sodelovanje strank (da se jim da možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo) ob pravilni uporabi določb ZEN predvideva zgolj v (predupravnem) postopku izdelave elaborata, v kršitvi materialnih določb ZEN, je sodišče izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1), zadevo pa na podlagi 3. in v smislu 4. odstavka tega člena vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Sodišče še dodaja, da bo v ponovnem postopku elaborat moral biti v smislu 2. odstavka 84. člena ZEN vrnjen v dopolnitev. V postopku dopolnjevanja elaborata pa bosta tožnika, če z elaboratom izkazano predhodno dejansko nista bila seznanjena, morala imeti možnost podaje pripomb k elaboratu, geodetsko podjetje pa bo moralo te ustrezno obravnavati in glede na rezultat po potrebi elaborat spremeniti, s podatki o navedenem postopanju pa tudi dopolniti izjavo po 3. odstavku 146. člena ZEN. Navedeno pa ne pomeni, da bi tožnika v tem postopku mogla uveljavljati, da se za njuno stanovanje kot del stavbe neto tlorisna površina določi drugače, kot to izhaja iz določb ZEN (78. člen) in Pravilnika (3. člen) oziroma da bi se kakorkoli mogla pri tem sklicevati na velikost svojega idealnega solastninskega deleža pri nepremičninah, parcelah 625 (in 626), vpisanega v zemljiški knjigi. Morebitnih neskladij med velikostjo posameznih delov stavbe v uporabi solastnikov nepremičnine ter velikostjo idealnih solastninskih deležev teh na nepremičnini namreč v postopku vpisa stavbe v kataster stavb ni mogoče reševati (v tem postopku mora biti lastnikom posameznih delov stavbe zgolj zagotovljeno varstvo pravic v smislu, da vpisani podatki o stavbi in posameznih delih stavbe ustrezajo resničnemu stanju v naravi, saj so zaradi dopolnjevanja te evidence z zemljiško knjigo tudi to podatki o nepremičnini, glede katere pravna razmerja – o lastniku - evidentira zemljiška knjiga), pač pa imajo solastniki nepremičnine za rešitev takega neskladja na voljo postopke za spremembo solastnine v etažno lastnino (sporazum ali sodni postopek) po določbah Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02). Če bi tožnika v takem postopku pri fizični delitvi uspela, da se jima dodeli posamezni del stavbe v skladu z njunim solastninskim deležem na nepremičnini (če njuno stanovanje, kot bi iz njunih navedb v tem upravnem sporu izhajalo, zdaj njunemu solastninskemu deležu na nepremični ne ustreza), pa bi spremenjena površina njunega posameznega dela stavbe (in ostalih) bila podlaga za vpis spremembe podatkov v katastru stavb (ter za vpis stavbe v etažni lastnini ter posameznih delov te stavbe v zemljiško knjigo).

Stroškovnemu zahtevku tožnikov pa je sodišče ugodilo na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 ter jima na podlagi 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list, št. 24/07) priznalo stroške v višini 350,00 EUR, z uveljavljenim 20 % DDV.