Jedro

Glede na to, da so obravnavana zemljišča po namenski rabi nesporno razvrščena med najboljša kmetijska zemljišča, tožeča stranka ne more biti uspešna z navedbami, da so zemljišča neprimerna za kmetovanje, kot tudi ne z navedbami v zvezi z vloženimi pobudami za spremembo namembnosti zemljišč oziroma spremembo namembnosti občinskega prostorskega načrta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Kmetijska inšpekcija, Območna enota A. (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo ugotovil nenamensko rabo kmetijskega zemljišča na parcelah št. 370, 371, 372 in 471, vse k.o. ..., zaradi pogozditve z gozdnim drevjem (1. točka izreka), tožeči stranki naložil vzpostavitev kmetijskega zemljišča na omenjenih parcelah v kmetijsko rabo, t.j. odstranitev posajenih smrek in tudi drugega posajenega ali samoniklega drevja in grmovja z nadzemnimi in podzemnimi deli ter pomulčenje ali drugačno obdelavo površine, kar ne velja za dele parcel, ki so zajeti v gozdnogospodarskih načrtih Zavoda za gozdove Slovenije, prav tako pa ne za močvirni del med deloma parcele 471, k.o. ..., ki sta v gozdnogospodarskih načrtih Zavoda za gozdove Slovenije opredeljena kot gozd (2., 3. in 4. točka izreka). Rok za izvršitev odločbe je 31. 5. 2016, pri čemer je dolžna tožeča stranka o izvršitvi ukrepov takoj obvestiti inšpektorja. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5., 6. in 7. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe med drugim izhaja, da je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti dne 22. 1. 2014 na parcelah št. 370, 371, 372 v k.o. ... in dne 10. 11. 2014 na parceli št. 471, k.o. ..., opravil inšpekcijski pregled. Navedene parcele po prostorskem planu Občine B. sodijo na območje kmetijskih zemljišč trajno namenjenih kmetijski rabi – K1, a je bilo ob ogledu ugotovljeno, da je zemljišče zasajeno s sadikami gozdnega drevja (predvsem s smrekami, v manjši meri z bukvami), tla med drevjem so poraščena z nepokošeno travo. Prvostopenjski organ je po opravljenem ogledu ugotovil, da so parcele primerne za kmetijsko obdelavo, da je do parcel možno dostopati in jih obdelovati s kmetijsko mehanizacijo. Glede na določbo 1. in 2. alineje prvega odstavka 7. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa, da je potrebno kmetijsko zemljišče obdelovati kot dober gospodar, ter v skladu z določbo 3. člena Uredbe o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar (v nadaljevanju Uredba), je prvostopenjski organ ugotovil, da je tožeča stranka kot lastnica zemljišč, s pomočjo svojih sorodnikov pogozdila predmetna kmetijska zemljišča in ni le opustila njihove obdelave, ki bi imela za posledico naravno zaraščanje z gozdno drevnino. V 4. členu ZKZ je določeno, da je kmetijska zemljišča potrebno uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Namen kmetijskih zemljišč ni njihova raba za gozd oz. pridobivanje lesa, temveč pridelava kmetijskih rastlin. Po 107. členu ZKZ lahko kmetijski inšpektor prepove uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko predelavo, če tako izkoriščanje po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odredi vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Glede na zgoraj navedeno je prvostopenjski organ izdal odločbo, s katero je odredil ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku do 31. 5. 2016. 3. Zoper odločbo prvostopenjskega organa je bila vložena pritožba, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot neutemeljeno zavrnilo. V odločbi pojasnjuje, da je iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovil prvostopenjski organ, nedvomno razvidno, da so zemljišča s parc. št. 370, 371, 372 in 471, vse k.o. ..., načrtno posajena s sadikami gozdnega drevja, kljub temu, da je nedvomno izkazano tudi dejstvo, da so obravnavana zemljišča po namenski rabi razvrščena med najboljša kmetijska zemljišča. V obravnavani zadevi je tako kršen prvi odstavek 4. člena ZKZ, saj se predmetna zemljišča očitno uporabljajo v nasprotju z njihovim namenom, ravnanje pritožnice pa je tudi v nasprotju z določili 1. in 2. alineje prvega odstavka 7. člena ZKZ.

4. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. Enako kot v pritožbi tudi v tožbi meni, da je ravnala kot dober gospodar. Parcele je pogozdila z najlepšimi smrekami in bukvami. Travo je sprva kosila, kasneje pa košnjo opustila, ker so se drevesa začela sušiti. Nasad zelo pripomore k čistejšemu zraku v okolici, ki je onesnažena z izpušnimi plini. Zemljišča niso malomarno zaraščena oziroma zapuščena, kot to zmotno navaja tožena stranka v odločbi. V času saditve dreves v letih 2002-2003 ni bila obveščena, da je njeno ravnanje ni dopustno. Odstranitev dreves bi povzročila nepopravljivo škodo, zato se z odločitvijo ne strinja. Na Občino B. je vložila dve prošnji za spremembo namembnosti zemljišča iz K1 v območje drugih kmetijskih zemljišč K2, oziroma v območje gozdnih površin, vendar je bila pobuda vložena prepozno, zato je niso mogli obravnavati.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Potem ko je sodišče pregledalo izpodbijano odločbo in spise zadeve, ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in skladna z zakonom. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi izpodbijane odločbe, zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se nanje po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje.

8. Med strankama ni sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Tako ni sporno, da so vsa zemljišča, našteta v izreku izpodbijane odločbe, po prostorskem planu Občine B. opredeljena kot kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski rabi. Sporno tudi ni, da so bila predmetna zemljišča načrtno posajena s sadikami gozdnega drevja, predvsem s sadikami smrek in bukev in da so tla med drevjem poraščena z nepokošeno travo, kar je prvostopenjski organ ugotovil ob opravljenem ogledu.

9. Zaradi varstva kmetijskih zemljišč kot za človeka nujno potrebne in omejene dobrine, je že v Ustavi Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS) in na njeni podlagi sprejetih zakonih urejeno njihovo posebno varstvo, predvsem varstvo najboljših kmetijskih zemljišč, za katere gre tudi v konkretnem primeru. Glede na določbo prvega odstavka 4. člena ZKZ je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Lastnik kmetijskega zemljišča mora le-to obdelovati kot dober gospodar, preprečevati mora zaraščanje kmetijskih zemljišč, uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč (7. člen ZKZ). Podrobnejša merila za presojo so določena v 3. členu Uredbe, po katerem dober gospodar na kmetijskih zemljiščih izvaja najnujnejše ukrepe v okviru ustrezne tehnologije, zlasti s tem, da redno obdeluje in vzdržuje kmetijska zemljišča, zagotavlja ohranjanje oziroma izboljševanje rodovitnosti tal z ustreznim načinom rabe, ne povzroča degradacije zemljišč ter zgledno in stalno vzdržuje zemljišča. 10. Glede na to, da so obravnavana zemljišča po namenski rabi nesporno razvrščena med najboljša kmetijska zemljišča, tožeča stranka ne more biti uspešna z navedbami, da so zemljišča neprimerna za kmetovanje, kot tudi ne z navedbami v zvezi z vloženimi pobudami za spremembo namembnosti zemljišč oziroma spremembo namembnosti Občinskega prostorskega načrta.

11. Ker tožeča stranka kmetijskih zemljišč, ki so predmet te zadeve, ne obdeluje v skladu z določbami ZKZ in Uredbe, ji je po presoji sodišča prvostopenjski organ na podlagi določb 106. in 107. člena ZKZ zakonito izrekel ukrepe, ki izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe.

12. Ker je torej izpodbijana odločba zakonita in pravilna, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.