Jedro

Ne glede na to, da je tožnik šele v pripombah na izvedensko mnenje izpodbijal tudi vzrok začasne nezmožnosti za delo, pa po prepričanju pritožbenega sodišča, s tem ni bil prekludiran.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se dopolnilni sklep in II. točka glede vzroka začasne nezmožnosti za delo in III., IV. ter V. točka izreka izpodbijane sodbe razveljavijo in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da se odločba tožene stranke št. ... z dne 14. 1. 2016 odpravi v celoti, odločba tožene stranke št. ... z dne 30. 12. 2015 pa se odpravi v delu, s katerim je odločeno, da je tožnik od 5. 1. 2016 dalje zmožen za delo (I. točka izreka). Z II. točko izreka je ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe po tretji osebi izven dela tudi od 5. 1. 2016 do 8. 12. 2016. S III. točko izreka je tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, zavrnilo ter s IV. točko izreka tožbo v delu, da se ugotovi začasna nezmožnost tožnika od 9. 12. 2016 do 31. 3. 2017 zavrglo ter s V. točko izreka naložilo toženi stranki, da je dolžna za tožečo stranko povrniti stroške postopka v znesku 582,91 EUR na račun Delovnega sodišča v Mariboru.

2. Tožnik je vložil pritožbo zoper II., III. in V. točko izreka sodbe iz razlogov bistvenih kršitev določil postopka in zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zoper dopolnilni sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je zmotna ugotovitev, da ni izpodbijal vzroka začasne nezmožnosti za delo že v predsodnem postopku, to je v upravnem postopku pred osebno zdravnico in v pritožbi zoper odločbo in da je glede podanih navedb prekludiran. Na naroku dne 9. 1. 2017 je osebno pojasnil in v tej zvezi tudi predlagal zaslišanje osebne zdravnice, da je ob pregledu pri osebni zdravnici A.A. izrecno izpostavil, da se je poškodoval pri delu oziroma, da se je prometna nezgoda zgodila pri opravljanju dela, vendar zdravnica ni pravilno ravnala in izpolnila obrazca ER-8. Zato ima obrazec, a ni potrjen od zdravnice. Vztraja, da je postopek obravnave pri osebnem zdravniku upravni postopek in da je v tem postopku to dejstvo izrecno izpostavil, sodišču pa za to ponudil ustrezne in edino možne dokaze, in sicer zaslišanje osebne zdravnice, podpisane listine poslovnih partnerjev - naročnikov, iz katerih izhaja, da je za njih opravljal transport delov in četudi bi jih predlagal prepozno, bi sodišče v skladu z načeli materialne resnice in preiskovalnim načelom, te dokaze moralo izvesti. Dejstvo oziroma okoliščina, ali gre za poškodbo pri delu oziroma izven dela, je bilo med strankama sporno in od tega dejstva je bila odvisna utemeljenost zahtevka (III. točka izreka). Prav tako je tožena stranka neutemeljeno ugovarjala modifikaciji zahtevka na naroku dne 12. 7. 2017. Tožnik je zahtevek za čas od 9. 12. 2015 do 31. 3. 2017 umaknil, toženka pa je očitno štela, da tožnik v pritožbi za to obdobje še vztraja. Sodišče bi moralo zahtevek zavreči, čeprav bi lahko postopek v tem delu ustavilo. Pri ugotovitvenem zahtevku po 31. 3. 2017 pa še vedno vztraja. Nadalje v pritožbi zoper dopolnilni sklep navaja, da je nesporno, da je bil od 9. 12. 2016 do 31. 3. 2017 v staležu bolnih iz razloga poškodbe v novi prometni nesreči, pri kateri je tožnik nezakrviljeno utrpel poškodbe vratnega dela hrbtenice. Nove ali dodatne poškodbe kolka ni utrpel, tem tožnikovim navedbam pa tožena stranka na naroku ni ugovarjala in se torej štejejo za priznana dejstva. Tožnik ni imel razloga, da bi navajal ali dokazoval izpodbijanje staleža od 9. 12. 2016 do 31. 3. 2017, saj poškodba vratnega dela hrbtenice in posledični stalež zaradi te poškodbe nimata veze z obravnavano poškodbo in vtoževanim staležem. Pravica zahtevati stalež oziroma do staleža zaradi poškodbe kolka po 31. 3. 2017, zato ni prenehala, kot je to zmotno prepričanje in je uporabo prava možno razbrati iz razlogov izpodbijanega sklepa. Po zmotnem razlogovanju sodišča je še dodati, da bi tožnik ob taki interpretaciji moral izpodbijati ne le zaključek staleža po 31. 3. 2017, temveč tudi stalež od 9. 12. 2016 do 31. 3. 2017, saj mu je bil priznan iz drugega razloga oziroma poškodbe in sicer poškodbe vratu in ne kolka, za kar pa ni imel pravnega interesa. V tem času so mu namreč bile priznane vse pravice iz naslova bolniškega staleža. Vztraja, da tožba oziroma zahtevek po 31. 3. 2017 ni nedopusten. Zato bi sodišče o njem moralo meritorno odločiti. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, v zvezi z izdanim dopolnilnim sklepom pa je prišlo do absolutne bistvene kršitve po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. V pritožbenem postopku je ostalo sporno vprašanje vzroka ugotovljene začasne nezmožnosti za delo. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge, zaradi katerih vzroka začasne nezmožnosti za delo ni presojalo, med drugim je kot glavni razlog navedlo, da bi tožnik vzrok začasne nezmožnosti za delo moral izpodbijati že v tožbi in najkasneje na prvem naroku in v zvezi s tem predlagati dokaze, ne pa šele po prejemu izvedenskega mnenja, pri čemer ni niti upravičil svojega izostanka. V zvezi z izpodbijanjem vzroka začasne nezmožnosti za delo je štelo, da je bil tožnik na ta način prekludiran.

6. Kot izhaja iz dokumentacije, tožnik izrecno v tožbi, niti na prvem naroku za glavno obravnavo ni izpodbijal vzroka začasne nezmožnosti za delo, je pa to storil po tem, ko je prejel izvedensko mnenje. Tožnik je v odprtem 15 dnevnem roku na podano izvedensko mnenje posredoval pripombe. Z mnenjem se ni strinjal in je vztrajal, da je do začasne nezmožnosti za delo upravičen vsaj do 9. 3. 2016 zaradi poškodbe izven dela (listovna št. 42). Kot prvo pa je tožnik dodal, da se ni poškodoval izven dela, temveč med opravljanjem dela. Prometno nesrečo je utrpel na poti od ene do druge stranke, to je med opravljanjem dela (listovna št. 42).

7. V mnenju, v katerem je izvedenec ugotavljal utemeljenost uveljavljene začasne nezmožnosti za delo, je ugotavljal tudi vzrok njenega nastanka. Ne glede na to, da je tožnik šele v pripombah na mnenje izpodbijal tudi vzrok začasne nezmožnosti, pa po prepričanju pritožbenega sodišča, s tem ni bil prekludiran. Začasna nezmožnost nastopi zaradi določenega vzroka, bodisi bolezni ali poškodbe oziroma glede na obvezno zdravstveno zavarovanje opredeljeno v 13. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju: ZZVZZ) in izpolnjenih pogojih, določenih v predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (19. člen ZZVZZ) zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo je obvezni sestavni del ugotavljanje tudi njenega vzroka in skupaj predstavlja določeno celoto.

8. Glede na to, da tožnik glede ugotavljanja vzroka začasne nezmožnosti za delo ni bil prekludiran, je ostalo dejansko stanje, zaradi katerega vzroka je bil tožnik začasno nezmožen za delo, nepopolno ugotovljeno. Za razjasnitev tega spornega vprašanja, bo sodišče prve stopnje zaslišalo tožnikovo osebno zdravnico in sodnega izvedenca. Osebno zdravnico bo zaslišalo v zvezi s tožnikovimi trditvami v zvezi z obrazcem ER-8 in o razlogih, ki so jo vodili k temu, da je bolniški stalež vodila kot poškodbo po tretji osebi izven dela. Sodnega izvedenca pa bo zaslišalo o vzroku nastale začasne nezmožnosti za delo z že podanim mnenjem in kateri so medicinski razlogi za takšno mnenje. Sodišče prve stopnje bo podrobno zaslišalo tudi tožnika o samem škodnem dogodku in sicer o datumu, uri, kraju, poleg tega pa ga bo zaslišalo tudi o samem delu oziroma zaposlitvi, delovnim časom, od kdaj do kdaj je njegova delovna obveznost in za kakšen čas je zavarovan ter kako je samo delo organizirano.

9. Na podlagi tako izvedenega dopolnjenega dokaznega postopka, bo sodišče prve stopnje vse dokaze, torej izpovedi, dokazno ocenilo, vključno s predloženimi izjavami posameznikov, slednje predvsem o tem, kakšno dokazno vrednost, imajo brez drugih predloženih dokazov za samo odločitev. Sodišče prve stopnje bo ob upoštevanju 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) presodilo, ali je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu ali ne in bo v tem delu tožbenega zahtevka ponovno odločilo.

10. Ponovno pa bo odločilo tudi o predlogu za dopolnitev sodbe v senatu na glavni obravnavi ali izven nje, ker se dejanski stan ne nanaša na četrti odstavek 326. člena ZPP in ne gre za pristojnost odločanja po predsedniku senata. Sicer pa so razlogi, na katere se sklicuje pritožba in vztraja pri pozitivni dopolnilni sodbi, neutemeljeni.

11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 354. člena ZPP razveljavilo dopolnilni sklep ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, in sicer II., III. in V. točko izreka, da bo sodišče prve stopnje v tem obsegu ponovno odločilo. Torej bo odločilo tudi o stroških postopka glede na uspeh celotnega postopka. Hkrati je pritožbeno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP odločilo, da so stroški pritožbe nadaljnji stroški postopka.