Jedro

Pri odločanju o tem, ali je bil postopek na prvi stopnji utemeljeno ustavljen, ker se je štelo, da je tožba umaknjena (tretji odstavek 210. člena ZPP/99) in ali je v zvezi s tem pravilna odločitev sodišča druge stopnje, se omeji samo na vprašanja v zvezi z ustanovitvijo postopka, ne pa tudi na sklep o mirovanju postopka. Tega sklepa tožnik - revident ni izpodbijal in je torej postal pravnomočen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dne 13.10.1999 je sodišče prve stopnje razpisalo za dne 10.11.1999 narok za glavno obravnavo. Vabilo zanj sta stranki prejeli dne 14.10.1999 (vročilnici pri list. št. 62 spisa). V vlogi z dne 8.11.1999 je tožnik predlagal preložitev obravnave, ker se je naj ne bi mogel udeležiti zaradi gripe. Dokazov o bolezni ni predložil. Sodišče prve stopnje je dne 10.11.1999 ugotovilo, da sta bili vabili za obe stranki izkazani. Stranki sta izostali, tožnik pa opravičenosti izostanka ni dokazal, zato je sodišče prve stopnje izdalo sklep o mirovanju postopka od 10.11.1999 dalje (prvi odstavek 209. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP). V pisnem odpravku sklepa sta bili stranki poučeni o posledicah, če v roku štirih mesecev ne bosta predlagali nadaljevanja postopka (četrti odstavek 210. člena ZPP). Tožniku je bil navedeni sklep vročen dne 3.12.1999 (vročilnica pri list. št. 67 spisa). Tožnik se zoper ta sklep, opr. št. II Pd 459/98 z dne 10.11.1999, ni pritožil. Dne 14.3.2000 je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi postopka po določbi tretjega odstavka 210. člena ZPP, ker nobena stranka v zakonitem roku ni predlagala nadaljevanja postopka.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo z dne 8.3.2000 pravilno razlagalo kot zahtevo za izločitev sodnikov, ne pa kot predlog za nadaljevanje postopka.

Zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je z naroka dne 10.11.1999 izostal zaradi gripe. Potrdilo o tem je bila dolžna na obravnavi dne 10.11.1999 zahtevati predsednica senata. Dne 8.3.2000 je tožnik z vlogo, ki je bila vložena dva dni pred iztekom štirimesečnega roka, predlagal nadaljevanje postopka. V ostalem delu revizije tožnik navaja okoliščine v zvezi s predmetom spora in izločitvami sodnikov. Tožnik je predlagal, da revizijsko sodišče oba sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Ker je bil z izpodbijanim sklepom postopek pravnomočno končan, je revizija zoper njega dovoljena v mejah ki jih določa 371. člen ZPP. Ta določa, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo (in sklep) samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Predmet obravnavanja v tem revizijskem postopku je sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je postopek ustavilo, ker je štelo, da je bila tožba umaknjena.

Tožnik se zoper sklep o mirovanju postopka ni pritožil. Ta odločitev sodišča je postala pravnomočna, kar med drugim pomeni, da je pravnomočno ugotovljeno, da so bili podani pogoji za mirovanje postopka.

Iz določb 105. in naslednjih členov ZPP, ki urejajo vsebino vlog strank, izhaja, da morajo biti vloge jasne in razumljive. Stranka mora v vlogi jasno izjaviti njene predloge, navedbe in dokaze. V vlogi z dne 8.3.2000 (list. št. 76 spisa) tožnik ni z ničemer izjavil, da predlaga nadaljevanje postopka. Pravilna je torej ugotovitev, da nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ni predlagala nadaljevanja postopka. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi tretjega odstavka 210. člena ZPP štelo, da je tožba umaknjena, je bila torej pravilna, pravilen pa je tudi izpodbijani sklep sodišča druge stopnje.

Navedbe v reviziji, ki se ne nanašajo na navedeni predmet obravnavanja, zato za odločitev niso pomembne.

Tako se tožnik v reviziji neutemeljeno sklicuje na 2. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Vse zahteve tožnika za izločitev sodnikov so bile zavrnjene.

Po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če ima sodba (sklep) pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Sklep sodišča druge stopnje ima vse bistvene dele obrazložitve, ki se nanašajo na edino pomembno vprašanje, to je, ali je bilo o mirovanju postopka, in o tem, da se šteje, da je tožba umaknjena, odločeno v skladu z določbami ZPP. Kot obrazloženo so bili dani pogoji za izdajo obeh sklepov.

Materialnopravne določbe niso predmet obravnavanja v reviziji, v kateri so izpodbijani sklepi o mirovanju postopka in o tem, da se šteje, da je tožba umaknjena.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti, jo je revizijsko sodišče zavrnilo kot neutemeljno (378. člen ZPP).