Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je predlog za oprostitev sodne takse prepozen, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Pritožba prve tožnice se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba druge tožnice se zavrže.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prvotožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za sodbo in pritožbo.
Proti sklepu sta se pritožili obe tožnici. V pritožbi navajata, da mora sodišče po določbi 1. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pozvati stranko, da manjkajoče dopolni, česar pa sodišče v obravnavanem primeru ni storilo, ampak je tožnicama le naložilo plačilo taks. Napačne so navedbe, da je tožeča stranka zamudila rok, saj v dopisu rok ni bil določen, manjkal pa je tudi pravni pouk, zato prejeti dopis ni zakonit. Poleg tega pritožnici navajata, da če stranka nima denarja, takse ne more plačati. Pritožbenemu sodišču pritožnici predlagata, da ju oprosti plačila sodne takse v skladu z določbo 3. odst. 168. člena ZPP, ker bi bila tožečima strankama s plačilom taks v višini 45.600,00 SIT občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata. Prva tožnica je invalidsko upokojena in prejema pokojnino v višini 68.000,00 SIT na mesec, v skupnem gospodinjstvu živi s hčerko, drugo tožnico, katero mora preživljati, saj je ta študentka in prejema le štipendijo, o vsem pa sta tožnici priložili potrdila. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba prve tožnice ni utemeljena, pritožba druge tožnice pa ni dovoljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za oprostitev sodne takse v višini 45.600,00 SIT, ki ga je dne 23.02.2006 podala prva tožnica, pravilen. Po prejemu pritožbe je sodišče prve stopnje dne 16.02.2006 tožnicama poslalo nalog za plačilo sodne takse za sodbo, pritožbo in opomin v skupnem znesku 45.600,00 SIT, nakar je prva tožnica dne 23.02.2006 vložila predlog za oprostitev sodnih taks v tej višini. Zakon o sodnih taksah (ZST) v 1. odst. 14. člena določa, da sklep o oprostitvi taks velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je po 4. členu ZST obveznost plačila takse za sodbo nastala, ko je bila glavna obravnava, na kateri je bila prva tožnica prisotna, zaključena, taksna obveznost za pritožbo pa je nastala z vložitvijo pritožbe. Teh ugotovitev pritožbena navajanja ne uspejo z ničemer omajati. Pritožbene trditve, da bi moralo sodišče tožnico pozvati k dopolnitvi niso utemeljene, kajti prva tožnica predloga ni vložila pravočasno, v takem primeru pa sodišče ne poziva k dopolnitvi (prepoznega) predloga. Prav tako niso utemeljene navedbe, da v dopisu (iz pritožbe izhaja, da imata pritožnici v mislih nalog za plačilo sodne takse) ni bil določen rok in pravni pouk. Po podatkih tega spisa je bil tožnicama poslan običajen nalog za plačilo sodne takse za sodbo in pritožbo ter opomin (list. št. 49), ki je vseboval tudi pravni pouk na posledice neplačila oziroma nepredložitve potrdila o plačilu dolžne sodne takse. Tudi ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na slab gmotni položaj tožečih strank, sklepa o zavrženju predloga za oprostitev sodnih taks ne morejo izpodbiti.
Predlog prvotožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za sodbo in pritožbo je bil pravilno ocenjen kot prepozen, zato je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko ga je zavrglo. Pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo ne zatrjevanih razlogov, ne tistih, ki jih upošteva po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zato je odločilo, da se pritožba prve tožnice zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da sta pritožbo zoper izpodbijani sklep vložili obe tožnici, vendar pa je predlog za oprostitev sodnih taks vložila le prva tožnica, njen predlog je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo, zato druga tožnica nima pravnega interesa za pritožbo. Njeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče na podlagi 3. odst. v zvezi s 1. odst. 343. člena ZPP zavrglo.