Jedro

Inšpektor Medobčinske uprave občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči je pristojen za nadzor nad izvrševanjem Odloka in tožena stranka je inšpekcijski ukrep oprla na kršitev določila, ki prepoveduje gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih, na vseh vrstah nestavbne osnovne namenska rabe in na kršitev določila, ki prepoveduje postavljanje objektov za oglaševanje, ki presegajo površino 4 m2.

Po določbi tretjega odstavka 10. člena Gradbenega zakonika nadzor nad gradnjo nezahtevnih objektov izvaja tudi občinski inšpektor ali skupni občinski inšpektor, ki deluje v okviru skupne občinske uprave.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je Inšpektor Medobčinske uprave občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči na podlagi prvega odstavka 18. in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru v zadevi "postavitev objekta za oglaševanje parc. št. 629/2 k.o. ...", zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti pri inšpekcijskemu zavezancu A. A., po uradni dolžnosti izdal odločbo, da se zavezancu A. A. odreja odprava ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti pri postavitvi objekta za oglaševanje na zahodnem delu parcele št. 629/2 k.o. ..., in sicer tako, da mora na svoje stroške odstraniti postavljeni objekt za oglaševanje do 7. 4. 2025 ter vzpostaviti prejšnje stanje na mestu postavitve reklamnega panoja. Organ je zavezanca opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 1. točke izreka te odločbe začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 1. točke izreka te odločbe, ki se bo opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo. V izreku odločbe je določeno še, da morebitna pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in da mora zavezanec takoj po izvedeni odpravi nepravilnosti obvestiti inšpektorja.

2.V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je bil inšpekcijski pregled opravljen s strani inšpektorja po uradni dolžnosti dne 30. 12. 2024 na parceli št. 629/2 k.o. ... Namen inšpekcijskega pregleda je bil nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (v nadaljevanju: Odlok).

3.Med inšpekcijskim pregledom je bilo ugotovljeno, da je na zahodnem delu parcele postavljen enostaven objekt za oglaševanje. Objekt je dimenzij 420 cm x 420 cm (višina in širina), in je sestavljen iz železne konstrukcije ter pritrjen v tla na podzemno nameščeni kovinski konstrukciji. Objekt leži znotraj varovalnega pasu (25m) glavne ceste ..., in sicer je od cestišča oddaljen 502 cm. Objekt je postavljen na območju, ki je v Odloku opredeljeno kot območje najboljših kmetijskih zemljišč - KI, kar je izrazito nestavbna osnovna namenska raba. Odlok ne dopušča postavitve objektov za oglaševanje, ki presegajo površino 4 m2. Nadalje Občinski prostorski načrt (OPN) ne dopušča postavitve objektov za oglaševanje na vseh vrstah nestavbne osnovne namenske rabe ali v območjih površin razpršene poselitve (A).

4.Tožena stranka še pravi, da se objekt skladno z Uredbo o razvrščanju objektov klasificira kot enostavni objekt, saj ta umešča pod enostavne objekte vse objekte za oglaševanje ter informacijske panoje, ne glede na splošna merila za enostavne objekte. Omenja tudi, da je varovalni pas na glavnih cestah skladno z 6. odstavkom 76. člena Zakona o cestah določen na 25m, in se meri od zunanjega roba cestnega zemljišča oziroma meje parcele v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče.

5.Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta nadaljuje, da prva točka 74. člena Odloka jasno in nedvoumno določa, da se postavitev in vzdrževanje objektov in naprav za plakatiranje ter nameščanje in odstranjevanje plakatov, oglasov, transparentov, letakov, napisov in podobnih objav v občini Tolmin ureja v skladu z občinskimi predpisi. V 2. točki istega člena in predpisa je navedeno, da objektov za oglaševanje, ki presegajo površino 4 m2, ni dopustno postavljati, nadalje je v 3. točki istega člena in predpisa navedeno, da objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati na vseh vrstah nestavbne osnovne namenske rabe, v območjih površin razpršene poselitve (A) ter na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.

6.Na podlagi ugotovljenega, je bil izdelan zapisnik o inšpekcijskem pregledu št. 0611-0001/2025-2 z dne 6. 1. 2025 (v nadaljevanju zapisnik), kjer je bil zavezanec na podlagi ugotovitev navedenih predhodno pozvan, da v roku 5 dni od vročitve zapisnika posreduje inšpektorju soglasje upravljavca državne ceste za postavitev objekta znotraj varovalnega pasu glavne ceste, kateri znaša v dotičnem primeru 25 metrov; soglasje Občine Tolmin za postavitev objekta za oglaševanje na zemljišču, katero je v OPN opredeljeno kot območje najboljših kmetijskih zemljišč; soglasje Občine Tolmin za postavitev objekta za oglaševanje, kateri v površini presega dovoljenih 4 m2; izjavo glede točnega datuma postavitve objekta, kateri je bil postavljen v letu 2023. Zapisnik je bil pravilno vročen zavezancu dne 23. 1. 2025.

7.Dne 28. 1. 2025 je inšpektor prejel s strani zavezanca odgovor na zapisnik. V odgovoru je bilo s strani zavezanca navedeno, da v času postavitve objekta za oglaševanje, ki je predmet postopka, ni bil postavljen v nasprotju s prostorskim aktom Občine Tolmin; da je bil v času postavitve objekt za oglaševanje, ki je predmet postopka, postavljen skladno z gradbenim zakonom; da je bil v času postavitve objekt za oglaševanje legalen in da je za zahtevo soglasja upravljavca državne ceste pristojen inšpektorat RS za infrastrukturo; da je objekt za oglaševanje, ki je predmet postopka, v lasti fizične osebe A. A., ...; da je objekt za oglaševanje, ki je predmet postopka, postavil A. A., ...

8.Na podlagi prejetega odgovora s strani zavezanca je inšpektor ugotovil, da navedba oziroma trditev v 1. alineji odgovora zavezanca ne vzdrži, saj je zadevni Odlok stopil v veljavo dne 30. 10. 2012. Glede na satelitske posnetke v sistemu P1S0, na Z delu parcele do leta 2015 ni bil postavljen noben objekt. Isto je razvidno tudi iz zgodovinskih posnetkov na spletni aplikaciji "Google maps", kjer je razvidno, da avgusta 2013 na tem mestu ni bil postavljen noben objekt. Glede na navedeno inšpektor ugotavlja, da je bil objekt v času postavitve neskladen s takrat veljavnim Odlokom, saj je bil evidentno postavljen po avgustu 2013, ko je že bil v veljavi Odlok, kateri ne dopušča postavitve objektov za oglaševanje, ki presegajo površino 4 m2. S točnim datumom postavitve objekta inšpektor ne razpolaga, čeravno je bil zavezanec v zapisniku pozvan, da sporoči inšpektorju točen datum postavitve objekta.

9.Navedbi zavezanca v 2. alineji inšpektor ne oporeka niti se ni glede navedenega opredelil v zapisniku oziroma v zapisniku inšpektor ne ugotavlja, da je postavljen objekt v nasprotju z gradbenim zakonom. Z navedbo zavezanca v 3. alineji se inšpektor ne strinja oziroma ji nasprotuje, skladno z navedbami v prvi alineji tega odstavka, poleg tega zavezanec do dneva izdaje odločbe ni posredoval inšpektorju zahtevanih soglasij v zapisniku, na podlagi katerih bi bilo razvidno, da je obstoječi objekt legalen. Z navedbo zavezanca v 4. alineji se inšpektor popolnoma strinja, istočasno pa dodaja, da je za zahtevo o posredovanju soglasje upravljavca državne ceste za postavitev objekta znotraj varovalnega pasu glavne ceste pristojna tudi občinska inšpekcija, v kolikor v okviru svojih pristojnosti obravnava postavitev enostavnega oziroma nezahtevnega objekta. Vsaka postavitev oziroma izgradnja enostavnega ter nezahtevnega objekta znotraj varovalnih pasov javne infrastrukture mora pred pričetkom del imeti pridobljena vsa zahtevana soglasja s strani pristojnih dajalcev takega mnenja. Navedbe v 5. in 6. alineji inšpektor sprejema, na podlagi katerih tudi izdaja zadevno odločbo zavezancu A. A., stanujočem v ...

10.Inšpektor z gotovostjo ugotavlja in zaključuje, da je postavljen/zgrajen objekt nelegalen objekt ter izdaja zadevno odločbo za odstranitev nelegalnega objekta. Sklicuje se še na 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), na 30. člen, peti odstavek 29. člena ZIN, na prvi odstavek 93. člena Gradbenega zakona (GZ).

11.Z izpodbijanim aktom je župan Občine Tolmin pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi drugostopenjske odločbe najprej povzema vsebino pritožbe in sicer ključne tožnikove ugovore na zapisnik ter da organ ni upošteval njegovih izjav. Nato drugostopenjski organ pravi, da pritožnik v postopku na prvi stopnji kljub pozivu inšpektorja ni predložil zahtevanih soglasij, ki bi dokazovali legalnost postavitve spornega objekta za oglaševanje niti ni navedel, kdaj naj bi bil sporni objekt postavljen.

12.Odlok v 74. členu določa, da objektov za oglaševanje, ki presegajo 4 m2, ni dopustno postavljati ter da objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati na vseh vrstah nestavbne osnovne namenske rabe. Postavljeni objekt za oglaševanje, ki je postavljen na zahodnem delu parc.št. 629/2 k.o. ..., v velikosti 420 cm x 420 cm, na nepremičnini, ki spada med območje najboljših kmetijskih zemljišč - KI, ni v skladu z veljavnim prostorskim aktom Občine Tolmin. Za njegovo postavitev ni bilo pridobljeno soglasje pristojnega občinskega organa, zaradi česar postavljeni objekt za oglaševanje predstavlja nelegalni objekt.

13.Zakon o cestah v 76. členu (prej veljavni zakon ŽCes-1 v 66.členu) določa, da je gradnja objektov ali izvajanje drugih gradbenih posegov, vzpostavitev trajnih nasadov, ograj in živih mej v varovalnem pasu državne ceste dovoljena le s soglasjem ali mnenjem upravljavca ceste. Varovalni pas državne ceste pri glavnih cestah je 25 m. Postavljeni objekt za oglaševanje je postavljen na zahodnem delu parc.št. 629/2 k.o. ... in je od glavne ceste ... od cestišča oddaljen zgolj 502 cm. Za njegovo postavitev ni bilo pridobljeno soglasje pristojnega upravljavca ceste, zaradi česar postavljeni objekt za oglaševanje predstavlja nelegalni objekt.

14.Pritožbeni organ se ne strinja z navedbami pritožnika, da je za zahtevo soglasja upravljevca državne ceste pristojen Inšpektorat RS za infrastrukturo. Izvajanje inšpekcijskega nadzora za gradnjo enostavnih objektov (kamor se uvršča predmetni objekt za oglaševanje) v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine izvaja občinski inšpektor ali skupni občinski inšpektor. S tem v zvezi ima občinski inšpektor nedvomno tudi pristojnost preverjati ali so morebiti bila izdana ustrezna soglasja upravljavca državne ceste. Pritožbeni očitki glede pristojnosti občinskega inšpektorja v predmetni zadevi ne morejo biti upoštevana.

15.Tožnik v tožbi pravi, da se z navedeno odločitvijo inšpekcijskega organa ne more strinjati. Tožnik pravi, da je objekt postavljen v skladu s predpisi in ima pridobljeno soglasje upravljavca državne ceste za postavitev oglasnega panoja. Občinski inšpekcijski organ ni pristojen, da v okviru inšpekcijskega nadzora zahteva predložitev soglasja upravljavca državne ceste, kadar gre za objekte, postavljene na ali ob državni cesti oziroma v njenem varovalnem pasu. Takšna zahteva sodi v izvirno pristojnost državnega inšpekcijskega organa, to je Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo (IRSI), občina lahko ukrepa le v zvezi s kršitvijo občinskega odloka ali prostorskega akta, ne pa tudi predpisov, ki urejajo državne ceste. Občinski organ tako nima pooblastil za odločanje v navedeni zadevi, zato je inšpekcijski organ zakrivil bistveno kršitev pravil postopka.

16.Ukrepi organa so prekomerni in neproporcionalni glede na poseg v javno korist. Oglasni pano ne predstavlja ovire za varnost prometa, saj je postavljen izven vidnega polja vozišča in ne zamejuje preglednosti. Zato bi moral organ najprej omogočiti legalizacijo ali prilagoditev postavitve panoja, ne pa takoj poseči po odstranitvenem ukrepu.

17.Tožeča stranka zato predlaga, da naslovno sodišče odločbo tožene stranke razveljavi oziroma odpravi, zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, podrejeno pa predlaga razveljavitev oziroma odpravo odločbe.

18.Tožeča stranka predlaga tudi, da sodišče do končne odločitve v upravnem sporu odloži izvršitev odločbe v skladu s 32. členom ZUS-1, saj bi odstranitev panoja povzročila težko popravljivo škodo, tudi v primeru kasnejše ugoditve tožbi.

19.V odgovoru na tožbo tožena stranka tožeči stranki prereka aktivno legitimacijo v tem postopku. V inšpekcijskem postopku pred prekrškovnim organom je bil kot stranka udeležena fizična oseba - A. A., ... Tožeča stranka v predmetnem upravnem sporu - B., d.o.o., ..., v inšpekcijskem postopku ni imela statusa stranke in ji z izpodbijanima odločbama ni bilo poseženo v njene pravice oziroma pravne koristi. Tožnik v predmetni tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, zato bi bilo na podlagi 36. člena Zakona o upravnem sporu potrebno tožbo zavreči. Kot dokaz predlaga zaslišanje strank.

20.V nadaljevanju se sklicuje na 10. člen Gradbenega zakona, ki določa, da izvaja nadzor nad gradnjo nezahtevnih objektov, kamor spada tudi predmetni sporni reklamni pano, (tudi) občinski inšpektor. V okviru izvajanja nadzora po mnenju tožene stranke lahko le ta zahteva od inšpekcijskega zavezanca tudi morebitna izdana soglasja drugih organov. Drugačna zatrjevanja nasprotne stranke so zmotna in zavajajoča. To, da je občinski inšpektor v postopku od zavezanca zahteval predložitev soglasja upravljavca državne ceste, nikakor ne more predstavljati kršitve pravil postopka. V nadaljevanju ponavlja, da občinski prostorski akti ne dovoljujejo postavljanja objektov za oglaševanje in plakatiranje na zemljiščih, ki po svoji namenski rabi predstavljajo nestavbno osnovno namensko rabo zemljišč. Odstranitev nelegalne gradnje - objekta za oglaševanje, ki je postavljen v nasprotju z občinskimi (prostorskimi) akti, po mnenju tožene stranke ni nesorazmeren in neproporcionalen ukrep, ampak prav nasprotno, edini primeren. Tožena stranka tudi nasprotuje predlogu za začasno odložitev izvršitve izpodbijanih odločb. Predlog je dokazno nepodprt in pavšalen, zato se nasprotna stranka do njega niti ne more opredeliti. Tožnik tudi ne pojasni, v čem bi mu z odstranitvijo reklamnega panoja lahko nastala težko popravljiva škoda ob znanem dejstvu, da tožnik sploh ni lastnik spornega objekta za oglaševanje, ampak je to po lastni izjavi fizična oseba - A. A., kar je razvidno iz izjave z dne 27. 1. 2025 - podpisana s strani A. A. Predlaga, da sodišče tožbo tožeče stranke B., d.o.o. zaradi neizkazane aktivne legitimacije zavrže oziroma da jo sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano odločbo. Sodišče naj tožeči stranki naloži plačilo stroškov sodnega postopka.

21.Pooblaščena odvetniška družba je odgovor tožene stranke prejela dne 16. 7. 2025.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

22.Sodišče v tem primeru ni posebej pozivalo tožečo stranko, da v določenem roku odgovori oziroma sodišče v pripravljalnem postopku v tem primeru ni razčiščevalo razmerja med zavezancem za izvršitev inšpekcijskega ukrepa po izpodbijani odločbi, ki je v konkretnem primeru kot zavezanec sodeloval v upravnem postopku, in podjetjem B., d.o.o., v imenu katerega je ta isti zavezanec dne 9. 6. 2025 podpisal pooblastilo odvetniški družbi za zastopanje v tem upravnem sporu. Tožeča stranka namreč ni v tožbi oporekala, da je inšpektor odločbo izdal nekomu, ki ne more biti zavezanec za izvršitev ukrepa, izvršuje pa se izpodbijana odločba, ki je, kot izhaja iz te sodbe, zakonita, in se ne izvršuje sodba Upravnega sodišča.

23.Tožeča stranka v tožbi pavšalno zatrjuje, da je objekt postavljen v skladu s predpisi in da ima zavezanec pridobljeno soglasje upravljavca. Tožena stranka je zavezanca v upravnem postopku pozvala, da soglasje priloži, kar zavezanec ni storil. Ta tožbeni ugovor je torej očitno neutemeljen.

24.Tožeča stranka tudi pavšalno zatrjuje, da občina lahko ukrepa le v zvezi s kršitvijo občinskega odloka ali prostorskega akta, ne pa tudi v zvezi s kršitvijo predpisov, ki urejajo državne ceste. Zato občinski inšpektor po mnenju tožeče stranke ni imel pooblastila za odločanje v zadevi. Tudi ta ugovor je v predmetni zadevi očitno neutemeljen, kajti Inšpektor Medobčinske uprave občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči je pristojen za nadzor nad izvrševanjem Odloka in tožena stranka je inšpekcijski ukrep oprla na kršitev določila 3. točke 74. člena Odloka, ki prepoveduje gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih, na vseh vrstah nestavbne osnovne namenska rabe,

1

in na kršitev 2. točke 74. člena Odloka, ki prepoveduje postavljanje objektov za oglaševanje, ki presegajo površino 4 m2. Dejstvo, da je tožena stranka v obrazložitvi odločbe poleg sklicevanja na kršitve navedenih določil Odloka omenila tudi določilo šestega odstavka 76. člena Zakona o cestah, ki določa varovalni pas državne ceste pri glavnih cestah na razdaljo 25 metrov, ob tem, da je predmetni oglaševalni pano, ki je po 4. točki petega odstavka 11. člena Uredbe o razvrščanju objektov enostavni objekt, v konkretnem primeru postavljen 502 cm od ceste, pa ne pomeni, da medobčinski inšpektor ni pristojen za izrek izpodbijanega ukrepa. Po določbi tretjega odstavka 10. člena Gradbenega zakonika nadzor nad gradnjo nezahtevnih objektov izvaja tudi občinski inšpektor ali skupni občinski inšpektor, ki deluje v okviru skupne občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: občinski inšpektor).

25.Tožena stranka z izpodbijanim ukrepom in obrazložitvijo tega ukrepa namreč še vedno varuje javni interes zgolj pred kršitvami določb občinskega Odloka. Tožena stranka z izpodbijanima aktom torej ni odločila tudi, da tožnik s spornim objektom krši varovalni pas v smislu nesprejemljivega negativnega vpliva na cesto iz četrtega odstavka 76. člena Zakona o cestah v navezavi na 5. in 8. alinejo prvega odstavka 131. člena Zakona o cestah. Zato pavšalni ugovor tožeče stranke, ki ga niti ne podpira z nobeno pravno določbo, tudi nima opore v določilu 129. člena Zakona o cestah v navezavi na 5. in 8. alinejo prvega odstavka 131. člena Zakona cestah.

26.Tudi tretji tožbeni ugovor je postavljen pavšalno, in sicer, da je ukrep prekomeren oziroma nesorazmeren, ker oglasni pano ne predstavlja ovire za varnost prometa, ker je postavljen izven vidnega polja vozišča. Ukrep, ko že rečeno, ne temelji na oceni, da negativno vpliva na cesto in promet na njej, saj bi bila takšna odločitev v pristojnosti inšpektorja po Zakona o cestah.

27.Tožeča stranka ni predlagala nobenega dokaza, da bi ga sodišče izvajalo na glavni obravnavi, glavne obravnave tudi ni predlagala, poleg tega je med strankama sporno zgolj vprašanje materialnega prava oziroma razmejitve pristojnosti med občinskim inšpektorjem in državnim inšpektorjem za infrastrukturo. Zato je sodišče odločilo na seji (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), pri čemer je upoštevalo tudi kriterije iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) o tem, kdaj je z vidika 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin potrebna javna ustna obravnava. Ti kriteriji v konkretnem primeru ne zahtevajo izvedbe glavne obravnave.

2

Obrazložitev k drugi točki izreka:

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

28.Tožeča stranka zahteve za izdajo začasne odredbe ni utemeljila v tem smislu, da bi sploh opredelila in izkazala težko popravljivo škodo ter nesorazmerje z javno koristjo, ampak je zgolj podala zahtevo za izdajo začasne odredbe. Takšna začasne odredba bi bila očitno neutemeljena, vendar ker je sodišče lahko odločilo tudi o tožbi, zoper katero pa ni pritožbe, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki jo po zakonu sodišče lahko v tem primeru izda le do izdaje sodbe v upravnem sporu, zavrglo kot brezpredmetno (drugi in peti odstavek 32. člen ZUS-1).

Obrazložitev k tretji točki izreka.

29.Po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, če sodišče tožbo zavrne, tri vsaka stranka svoje stroške postopka. Na tej podlagi je sodišče odločilo o stroškovnem zahtevku tožeče stranke v tretji točki izreka.

-------------------------------

1Tretja in četrta alineja zadnjega odstavka na strani 1 izpodbijanega akta.

2Glej sodbo velikega senata ESČP v zadevi Ramos Nunes de Carvalho E Sà v. Portugal, App. no. 55391/13, 55728/13 in 74041/13, 6. 11. 2018, odst. 190-191.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2021) - GZ-1 - člen 10, 10/3

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o razvrščanju objektov (2022) - člen 11, 11/5, 11/5-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.