Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je tožnik porušil obstoječi objekt in namesto njega zgradil povsem novi objekt, bi potreboval novo odločbo o dovolitvi priglašenih del.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18.9.2002, s katero je le - ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enote K. z dne 25.3.2002. Z navedeno odločbo organa prve stopnje je bilo med drugim odločeno, da mora tožnik kot investitor na svoje stroške do 17.7.2002 odstraniti objekt, tlorisnih dimenzij 2,65 m x 5,60 m, etažne višine pritličje, na zemljišču parc. št. 61/2 k.o. J. ter vzpostaviti prvotno stanje.
Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe ter se sklicuje na določbo 2. odstavka 67. člena ZUS. Navaja, da je brez podlage v predloženih spisih tožnikova trditev, da se odločba o dovolitvi priglašenih del z dne 14.12.1993, ki jo je izdal Sekretariat za gospodarstvo Občine I.B., nanaša na sporno gradnjo objekta. Iz podatkov v upravnih spisih in iz obrazložitve v izpodbijani odločbi izhaja, da je tožnik odstranil stari objekt in postavil novega. S porušenjem in odstranitvijo starega objekta je le - ta prenehal obstajati, zato je postavitev novega objekta na njegovem mestu gradnja novega objekta, za katerega pa mora investitor v skladu z določbo 50. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) pred pričetkom gradnje pridobiti ustrezno pravnomočno upravno dovoljenje pristojnega upravnega organa, ki z odločbo ugotovi, ali je takšen poseg v prostor na določenem zemljišču dovoljen ali ne. Ker tožnik kot investitor takšnega dovoljenja ni imel, je ravnanje urbanističnega inšpektorja v skladu s 1. odstavkom 73. člena ZUN. V konkretnem primeru tudi ne gre za gradnjo v skladu z v upravnem dovoljenju določenimi pogoji. Zato na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati tožnikovi ugovori, da je šlo v obravnavanem primeru le za manjše odstopanje od tistega, kar je bilo sicer dovoljeno ter da je že od začetka zahteval izdajo ustrezne odločbe za sanacijo celotnega čebelnjaka.
Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da po Odloku o določitvi in pogojih gradnje pomožnih objektov Občine I.B. (Uradne objave št. 10/1987), ni potrebno pridobiti lokacijskega dovoljenja za čebelnjak do 20 m2 tlorisne površine, kar pomeni, da zadostuje oziroma je zadostovala priglasitev gradbenih del, skladno z 2. odstavkom 51. člena ZUN. Priglasitev gradbenih del bi torej zadostovala za postavitev novega čebelnjaka, čeprav ta ni nikoli stal, za obnovitev obstoječega čebelnjaka, za popravilo strehe, zidu, tramov in podobno. Tožnik pa je takšno odločbo o dovolitvi priglašenih del dobil. Ko je upravnemu organu sporočil, da se je pri obnovi strehe podrl zid in ga je bilo potrebno sanirati, mu je ta sporočil, da ne gre za bistveni odmik od izdane odločbe, da taka sanacija ni prepovedana in zato ni potrebna njena dopolnitev. Upravnemu organu je v celoti verjel. Inšpektor bi moral ugotoviti popolno dejansko stanje in tožnika po uradni dolžnosti napotiti kot pravno neuko stranko, da odločbo o priglasitvi del dopolni in mu določiti primeren rok. Čebelnjak je postavljen na zemljišču, kjer je gradnja dovoljena, kjer stojijo stanovanjska hiša, hlev in dvorišče, gre za čebelnjak, ki stoji na lastnem dvorišču več kot 100 let. Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in s presojo le - tega, da so bili v tej zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 73. členu ZUN.
V obravnavani zadevi, kot izhaja iz predloženih spisov, je tožnik dobil na podlagi svoje priglasitve za zamenjavo strešne konstrukcije na stanovanjski hiši in za obnovo čebelnjaka na zemljišču s parc. št. 61/2 k.o. J. z dne 5.7.1993 od Občine I.B., Sekretariata za gospodarstvo, odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 14.12.1993, s katero mu je bilo dovoljeno le popravilo dotrajane strešne konstrukcije na čebelnjaku na navedenem zemljišču. Na podlagi navedene odločbe bi lahko investitor torej izvedel le popravilo dotrajane strešne konstrukcije na starem čebelnjaku. Ker pa je tožnik porušil obstoječi čebelnjak in namesto njega zgradil povsem novi objekt, je tudi po presoji pritožbenega sodišča šlo za novo gradnjo na parc. št. 61/2 k.o. J. Za takšno novo gradnjo pa bi tožnik potreboval novo odločbo o dovolitvi priglašenih del, če bi želel novo gradnjo legalizirati. Takšnega upravnega dovoljenja, ki bi ga glede na določbo 51. člena ZUN moral imeti, pa tožnik v času inšpekcijskega pregleda ni imel. Postopek legalizacije nedovoljenega posega v prostor je sicer lahko razlog za morebitno odložitev prisilne izvršitve inšpekcijske odločbe, če ta še ni bila opravljena, ne more pa vplivati na izrek inšpekcijskega ukrepa in ne na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu. Postopek pridobivanja dovoljenj je namreč povsem ločen od postopka, ki ga je v konkretni zadevi vodil urbanistični inšpektor zaradi nedovoljeno zgrajenega objekta. Čeprav se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicevalo na določbo 50. člena ZUN in ne na določbe 51. in 62. člena ZUN, to po presoji pritožbenega sodišča ni vplivalo na odločitev o zadevi, saj je predmet presoje v tem upravnem sporu ukrep inšpektorja in ne zakonitost odločbe o legalizaciji posega. Tudi ostali pritožbeni ugovori zaradi navedenega ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.