Jedro

Ne glede na to, da tožena stranka z blokado transakcijskega računa res izkazuje likvidnostne težave, to dejstvo samo po sebi, ob izostanku druge trditvene podlage, ne utemeljuje predloga za oprostitev plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

I. predlog tožene stranke za delno oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrnilo in

II. predlog tožene stranke za obročno plačilo sodne takse za pritožbo zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter toženo stranko oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi o predlogu oprlo na izjavo o premoženjskem stanju, v kateri je tožena stranka podala podatke iz letnega poročila za leto 2013 in po katerih ima tožena stranka 1.677,00 EUR čistega dobička, za 3.904,00 EUR kratkoročnih sredstev (od tega za 140,00 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev in za 3.764,00 EUR zalog), prenesenega dobička ima 5.703,00 EUR, skupaj s čistim dobičkom pa 7.380,00 EUR bilančnega dobička. Tudi po stališču višjega sodišča zato finančno in premoženjsko stanje tožene stranke ni tako, da bi plačilo 165,00 EUR sodne takse ogrozilo dejavnost tožene stranke.

5. Po stališču pritožnice bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati dejstvo, da ima tožena stranka blokiran transakcijski račun in zato ne razpolaga z denarnimi sredstvi, s katerimi bi lahko plačala taksno obveznost. Vendar so razlogi sodišča prve stopnje tudi v zvezi s tem dejstvom pravilni. Tako za oprostitev kot tudi za odlog ali obročno plačilo takse mora skladno s četrtim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) stranka v predlogu izkazati, da sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti oziroma da jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Tožena stranka ni podala ne trditev in dokazov v zvezi z dejstvom, da bi takojšnje plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost, kot tudi ne, da premoženja, s katerim razpolaga, ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Pritožbeni očitek, da je zmotno dobiček zamenjati z denarnim tokom, saj dobiček ne pomeni, da so bila ob koncu leta na bančnem računu tožene stranke sredstva v višini 1.677,00 EUR, je zato neutemeljen in tega sodišče v izpodbijanem sklepu niti ni navedlo. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega in finančnega stanja, ki bi utemeljevalo (delno) taksno oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse (primerjaj 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato v tej zadevi ni izpolnjeno.

Ne glede na to torej, da tožena stranka z blokado transakcijskega računa res izkazuje likvidnostne težave, pa to dejstvo samo po sebi, ob izostanku druge trditvene podlage, ne utemeljuje predloga za oprostitev plačila sodne takse, kot je pravilno navedlo in izčrpno obrazložilo(1) že sodišče prve stopnje.

6. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. 7. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.