Jedro

Če ima stranka pooblaščenca, se pisanja (tudi vabilo za glavno obravnavo) vročajo njemu, razen če ZPP ne določa drugače (npr. pri izvedbi dokaza z zaslišanjem strank - 261. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženec mora tožnici v 15 dneh povrniti 143.438 SIT stroškov revizijskega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.10.2005 dalje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženca zavezalo, da mora tožnici plačati tolarsko protivrednost 332.000 ATS po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi, kot se v kraju izpolnitve obrestujejo hranilne vloge v ATS, vezane za več kot leto dni. Toženca je še zavezalo, da mora tožnici povrniti 596.085 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. V razlogih je navedlo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je tudi pravilno ugotovilo, da je tožnica tožencu posodila 332.000 ATS za nakup stanovanja ter da bi ji moral toženec ta denar vrniti najpozneje do 5.11.1997. Zoper to sodbo je toženec vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava (pri čemer pa tega pritožbenega razloga ni obrazložil). Po njegovem razlogi izpodbijane sodbe nasprotujejo izvedenim dokazom, oziroma je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih in med vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Bistvena kršitev pravdnega postopka je podana tudi zato, ker tožencu ni bilo vročeno vabilo na narok za glavno obravnavo dne 17.3.2000. Zmotna je namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je vabilo vrnilo, ker da se je toženec preselil, spremembe naslova pa naj ne bi sporočil. Toženec se namreč nikoli ni preselil, kar dokazujejo računi za plačilo elektrike, toplotne energije, telefonskih storitev itd., ki se vsi nanašajo na naslov Ulica K., Maribor, kjer neprekinjeno živi od leta 1996. Toženčeva navzočnost na naroku za glavno obravnavo dne 17.3.2000 bi bila še posebej pomembna, saj je bil takrat kot priča zaslišan A. Š., ki bi mu toženec postavil nekatera vprašanja.

Revident v nadaljevanju graja dokazno oceno izpovedbe priče M. Z., oceno okoliščin v zvezi z nakupom avtomobila Alfa Romeo 145 ter sporočila Agencije Republike Slovenije za plačilni promet o tem, kakšen je bil promet toženčeve družbe V. d.o.o. v letu 1996. Tožnica je odgovorila na revizijo, pri čemer navaja, da tožencu ni bilo onemogočeno sodelovanje na naroku za glavno obravnavo dne 17.3.2000. Meni, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili dejansko stanje ter da je očitek o protislovnosti izpodbijane sodbe nekonkretiziran. Zato predlaga, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne.

Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijski očitek, da "razlogi izpodbijane sodbe nasprotujejo izvedenim dokazom oziroma je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki", je pavšalen in nekonkretiziran ter zato v revizijskem postopku neupošteven. Revizijsko sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka (371. člen Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP).

Očitek, da tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ker da mu "vabilo na glavno obravnavo z dne 17.3.2000 sploh ni bilo vročeno", ni utemeljen. Tožencu vabilo na narok za glavno obravnavo dne 17.3.2000 sicer res ni bilo pravilno vročeno (po tem, ko je sodišče ugotovilo, da je spremenil naslov / zaslišan kot stranka je navedel, da je njegov naslov Ulica S., Maribor /, bi moralo kot nadomestno vročitev uporabiti sodno desko / drugi in tretji odstavek 145. člena ZPP/, česar pa po podatkih spisa ni storilo), vendar to v konkretnem primeru ni bila kršitev postopka. Če ima namreč stranka pooblaščenca, se v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP pisanja (tudi vabilo za glavno obravnavo) vročajo njemu, razen če ZPP ne določa drugače (npr. pri izvedbi dokaza z zaslišanjem strank - 261. člen ZPP). In ker je bilo vabilo na narok za glavno obravnavo vročeno toženčevemu odvetniku, ki se je naroka tudi udeležil, očitana kršitev postopka ni podana.

Z revizijskimi trditvami, s katerimi toženec izpodbija oceno izpovedbe priče M. Z. in sporočila Agencije Republike Slovenije za plačilni promet o prometu toženčeve gospodarske družbe v letu 1996, in s trditvami, s katerimi pojasnjuje dokazni pomen nakupa avtomobila Alfa Romeo 145, se revizijsko sodišče ni ukvarjalo. Gredo namreč v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja, česar pa z revizijo ni mogoče uveljavljati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Ker tako niso podane očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka in ker je materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Toženec, ki z revizijo ni uspel, mora tožnici povrniti stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP), ki predstavljajo sodno takso, nagrado za delo odvetnice, materialne stroške ter davek na dodano vrednost.