Jedro

O dovolitvi obnove mora obstajati odločba. V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče odpravilo sklep o dovolitvi obnove postopka in odločbo ministrstva o zavrnitvi pritožbe zoper ta sklep, po določbi 1. odstavka 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku pa se z odpravo odločbe odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, zato je bilo potrebno odpraviti tudi izpodbijano odločbo prvostopnega organa, izdano v obnovljenem postopku.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Slovenske odškodninske družbe št. Z/04-476/19 z dne 24.10.2006 se odpravi.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Slovenska odškodninska družba (v nadaljevanju SOD) je dne 17. 9. 2004 izdala odločbo št. Z/04-476/6, s katero je, med drugim, pod 1. točko izreka odločila, da je tožeča stranka upravičena do odplačnega prevzema ... delnic Zavarovalnice(v nadaljevanju Zavarovalnice) po ceni ... SIT za eno delnico.

Nato je SOD dne 7. 3. 2006 izdala sklep št. Z/04-476/13, da se postopek določitve upravičenca, to je tožeče stranke, do delnic, izdanih za nenominirani kapital zavarovalnice, končan z dokončno odločbo skrbnika št. Z/04-476/06 z dne 17. 9. 2004, obnovi po uradni dolžnosti v obsegu, ki je potreben za ugotovitev pravilne vrednosti ene delnice iz 1. točke izreka te odločbe.

Tožeča stranka se je zoper sklep št. Z/04-476/13 z dne 7. 3. 2006 o dovolitvi obnove postopka pritožila, vendar je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju Ministrstvo) z odločbo št. 4013-90/2006/2 z dne 31.8.2006 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Zoper navedeno (zavrnilno) odločbo Ministrstva je tožeča stranka vložila tožbo pred Upravnim sodiščem RS, oddelkom v Novi Gorici, ki je s sodbo opr. št. U 433/2006-11 z dne 20.8.2007 tožbo zavrnilo.

Tožeča stranka je zoper navedeno sodbo Upravnega sodišča RS, oddelka v Novi Gorici, vložila revizijo pri Vrhovnem sodišču RS.

Pred odločitvijo Vrhovnega sodišča RS je SOD, ker je Ministrstvo pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno, dne 24. 10. 2006 izdala odločbo št. Z/04-476/19, v nazivu tožeče stranke popravljeno s sklepom št. Z/04-476/23 z dne 17. 9. 2007, s katero je odpravila in nadomestila svojo odločbo št. Z/04-476/6 z dne 17. 9. 2004, s katero je, med drugim, pod 1. točko izreka odločila, da je tožnica upravičena do odplačnega prevzema ... delnic zavarovalnice po ceni 54.348,00 SIT za eno delnico. Zoper to odločbo se je tožeča stranka pritožila, vendar je Ministrstvo z odločbo št. 4013-90/2006/13 z dne 11. 7. 2008 njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Tožnica vlaga tožbo zoper odločbo SOD št. Z/04-476/19 z dne 24. 10. 2006. V tožbi uveljavlja tožbena razloga po 1. in 2. točki 1. odstavka 27. člena ZUS-1, ker v postopku za izdajo upravnega akta ni bil pravilno uporabljen zakon in ker se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka). Navaja tudi, da je med strankama v teku še en upravni spor in sicer o zakonitosti dovolitve obnove postopka. Tožeča stranka je prepričana, da je bil sklep o obnovi postopka, ki ga je SOD izdal dne 7. 3. 2006, nezakonit; zato je nezakonita tudi odločba SOD, ki je predmet tega upravnega spora. Tožeča stranka zato tudi v tem postopku uveljavlja kršitve, ki se tičejo zakonitosti dovolitve obnove. Tožeča stranka je delnice zavarovalnice že odkupila in jih tudi že prodala naprej, zaradi česar se postopek, povezan z delnicami, ne more več voditi proti njej. Pasivna legitimacija mora biti namreč podana v vseh fazah postopka. Kršene so bile tudi določbe ZUP, ki urejajo obnovo upravnega postopka, saj gre zgolj za novo oceno istega dejstva in ne za novo dejstvo. Vrednost zavarovalnice je bila pravilno ocenjena na dan 1. 1. 2001 in v kolikor cenilec ob tej cenitvi ni upošteval vsega, kar bi lahko oziroma kar bi moral, tega ne more narediti kasneje na podlagi sklepa o obnovi postopka. Dejstvo, da je cenilec v prvi cenitvi nekaterim podatkom dal manjšo težo, kot jim jo je dal kasneje v drugi cenitvi, ne more predstavljati razloga za zakonito obnovo postopka. Poleg tega je SOD zamudil enomesečni subjektivni rok za obnovo postopka, saj je SOD za dejstvo, na katerega je oprl obnovo, vedel že v času izdelave prvotne cenitve oziroma se je s prenizko ceno seznanil najkasneje 24. 1. 2005, tako da je subjektivni rok za izdajo sklepa o obnovi postopka potekel najkasneje 24. 2. 2005. Tožeči stranki pa je bila kršena tudi ustavna pravica do varstva pravnomočnosti, v zvezi s čemer tožeča stranka poudarja, da SOD s tem, ko vsakič pridobi novo izvedensko mnenje o vrednosti zavarovalnice in obnovi postopek, slabi zaupanje v pravno državo in pravno varnost. V kolikor bi sprejeli stališče SOD oziroma stališče tožene stranke, da je v konkretnem primeru podan obnovitveni razlog, bi to pomenilo, da bi lahko SOD med postopkom pridobival nova in nova izvedenska mnenja in na njihovi podlagi vsakič dosegel obnovo postopka. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi odločbo SOD št. Z/04-476/19 z dne 24. 10. 2006, popravljeno s sklepom št. Z/04-476/23 z dne 17. 9. 2007, odpravi. Hkrati zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, brez posebnega odgovora na tožbo.

K 1. točki izreka : Tožba je utemeljena.

V danem primeru sodišče najprej ugotavlja, da je bil med sodnim postopkom zoper tožečo stranko uveden stečajni postopek in je stečajna upraviteljica prevzela pravdo v tem upravnem sporu.

Dalje sodišče ugotavlja, da je Vrhovno sodišče RS je s sodbo X Ips 695/2007 z dne 11. 12. 2008 reviziji tožeče stranke ugodilo in sodbo Upravnega sodišča RS, oddelka v Novi Gorici, opr. št. U 433/2006-11 z dne 20. 8. 2007, spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odločbo Ministrstva za finance RS Ljubljana št. 4013-90/2006/2 z dne 31. 8. 2006 in sklep Slovenske odškodninske družbe d.d. Ljubljana št. Z/04-476/13 z dne 7. 3. 2006 odpravilo. V obrazložitvi je navedlo, da ocenjuje, da je v obravnavanem primeru očitno, da okoliščine oziroma razlogi, na katere se obnova opira, to je nepravilnost prvotne cenitve nenominiranega kapitala zavarovalnice in posledično cena delnice, v obnovljenem postopku ne bi pripeljali do drugačne odločitve, ker cena delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku in zato tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. V upravnem postopku je bilo po presoji vrhovnega sodišča glede na določbe Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (v nadaljevanju ZLPZ-1) z odločbo odločeno le o upravičencu do delnic nenominiranega kapitala zavarovalnice in o številu delnic tega upravičenca glede na kriterije iz 23. člena ZLPZ-1. Po presoji vrhovnega sodišča je bila določitev cene delnice stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala ZT na podlagi ocenitve njene vrednosti na dan 1. 1. 2001, ki jo je izvedel ocenjevalec, izbran s strani SOD. Cena delnice pa je bila obvezen sestavni del poziva iz 26. člena ZPLZ-1. Poziv pa ni upravni akt, temveč je akt poslovanja SOD. ZLPZ-1 ne določa, da je mogoče vrednost nenominiranega kapitala, ki je sestavni del poziva, po objavi poziva, spreminjati. Zato po presoji vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni z ZUP predpisani pogoji za uvedbo obnove postopka, saj odločanje v obnovljenem postopku ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve (3. odstavek 267. člena ZUP).

Sodišče je v tem upravnem sporu sledilo stališču Vrhovnega sodišča RS iz navedene sodbe in presodilo, da je tožba tožnice utemeljena. O dovolitvi obnove postopka mora namreč obstajati odločba. V obravnavani zadevi pa je vrhovno sodišče sklep o dovolitvi obnove postopka št. Z/04-476/13 z dne 7. 3. 2006 in odločbo Ministrstva št. 4013-90/2006/2 z dne 31. 8. 2006 odpravilo. Zato se glede na določbo 1. odstavka 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) z odpravo odločbe odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Glede na navedeno je bilo potrebno (tudi) izpodbijano odločbo odpraviti. Sodišče v obravnavani zadevi ni razpisalo glavne obravnave, kot je to predlagala tožeča stranka, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti (1. alinea 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

S to sodbo je torej postopek v tej zadevi (obnova postopka zaradi cene ene delnice) končan in tako ni več zadeve, ki bi se vračala v ponovno odločanje SOD.

K 2. točki izreka : Sodišče je zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov ugodilo v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07). Le-ta z določbo 2. odstavka 3. člena določa, da se tožeči stranki, če je bila zadeva rešena na seji in jo je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, kot je to v obravnavanem primeru, priznajo stroški, kot izhajajo iz izreka te odločbe.