Jedro

Zahtevani dokazni standard je bil nazadnje dognan s pravnomočnim sklepom o uvedbi preiskave z dne 1. 9. 2020, opr. št. II Kpr 44386/2020. Po ustaljeni sodni praksi lahko v primeru, če se pripor podaljša po pravnomočnosti sklepa o preiskavi, sodišče v obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora glede utemeljenosti suma sklicuje na sklep o preiskavi, če se dejansko stanje v vmesnem času ni spremenilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 23. 9. 2020, opr. št. II Ks 44386/2020, na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zoper obdolženega P. P. podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za dobo enega meseca, do vključno dne 26. 10. 2020 do 11.40 ure. Zoper obdolženca je bila pravnomočno uvedena preiskava zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obdolženec se nahaja v priporu od dne 26. 8. 2020 od 11.40 ure dalje.

2. Zoper sklep o podaljšanju pripora so se pravočasno pritožili obdolženčevi zagovorniki. Uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Menijo namreč, da ni podana zadostna stopnja utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje ter da pripor ni neizogibno potreben ukrep. Predlagajo, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolžencu pripor odpravi oziroma podrejeno, da ga nadomesti z milejšim ukrepom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V nasprotju s pritožniki, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjski senat je pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obdolženca P. P. in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitano mu kaznivo dejanje, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep.

5. Navedbe pritožnikov, da iz tekom dosedanje preiskave izvedenih dokazov ne izhaja utemeljen sum, ker naj bi bilo v predmetnem kazenskem spisu premalo podatkov oziroma dokazov, da naj bi bil nasad konoplje obdolženčev oziroma, da ga je on zasadil in zanj skrbel, po oceni pritožbenega sodišča niso utemeljene. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bil zahtevani dokazni standard nazadnje dognan s pravnomočnim sklepom o uvedbi preiskave z dne 1. 9. 2020, opr. št. II Kpr 44386/2020. Po ustaljeni sodni praksi lahko v primeru, če se pripor podaljša po pravnomočnosti sklepa o preiskavi, sodišče v obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora glede utemeljenosti suma sklicuje na sklep o preiskavi, če se dejansko stanje v vmesnem času ni spremenilo. Sodišče prve stopnje pa se po ugotovitvah sodišča druge stopnje ni zadovoljilo zgolj z dejstvom pravnomočnega sklepa, pač pa je natančno analiziralo vse podatke in dokaze izvedene v tem postopku ter jih ocenilo v smislu ugotavljanja obstoja utemeljenega suma. Po izdaji citiranega sklepa so bile zaslišane priče M. V., J. D., S. L., M. J., ki so ugotovitve o obstoju utemeljenega suma le še podkrepile. Obdolženčev oče R. P. pa je pred zaslišanjem 9. 9. 2020 izkoristil pravno dobroto in preiskovalnemu sodniku podal izjavo, da zoper sina ne bo pričal. Torej ne drži pritožbena navedba, da naj ne bi potrdil, da naj bi šlo za sinov nasad konoplje, saj se glede te okoliščine niti ni izrekel. Sodišče prve stopnje je, kljub rezultatu preiskave bioloških sledi, ki obdolženca neposredno ne povezujejo z nekaterimi zaseženimi predmeti, njegovo povezavo z zaseženo prepovedano drogo dokazovalo na podlagi dejstva, da je bil nasad s 1388 rastlinami konoplje odkrit le 40 metrov od gospodarskega poslopja domačije, na kateri živi obdolženi, da je bilo pri hišni preiskavi najdenih več revij z navodili za gojenje konoplje, PVC vrečka z delci posušene rastline zeleno rjave barve, posušena rastlina je bila najdena v niši nad balkonom, v gospodarskem poslopju so na ogradi visele PVC in žičnate vrvice primerne za sušenje rastlin, na tleh se je nahajalo več lončkov za presajevanje rastlin. Skratka, sodišče druge stopnje zaključuje, da vse navedeno izkazuje večjo verjetnost, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje kot pa, da ga ni. Zatrjevanja o tem, da slabo zdravstveno stanje obdolžencu onemogoča, da bi bil storilec obravnavanega kaznivega dejanja, pa gre šteti kot način njegovega zagovora, ki bo preizkušen tekom nadaljnjega postopka.

6. Ob ugotovljenem oziroma preizkušenem utemeljenem sumu je priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podan, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih storilec živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušano kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Za obstoj tega pripornega razloga ni potrebno, da so kumulativno podane vse naštete okoliščine, ampak zadošča, da je podana najmanj ena okoliščina subjektivne narave, ki se nanaša na storilca in ena objektivne narave, ki zadeva kaznivo dejanje, če v medsebojni povezavi razumno utemeljujeta realno nevarnost, da bo obdolženec uresničil katero od alternativno naštetih oblik ponovitvene nevarnosti. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pod točko 8 navedlo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki potrjujejo obstoj navedene nevarnosti. To velja tako za objektivne kot subjektivne okoliščine. To pomeni, da zagovorniki nimajo prav, ko v pritožbi trdijo, da je tekom predkazenskega postopka in preiskave bilo pridobljenih premalo dokazov, da naj bi bil ravno obdolženec storilec predmetnega kaznivega dejanja. Na strani osebnostnih okoliščin, ki obdolženca delajo ponovitveno nevarnega, je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da je bil v preteklosti že dvakrat pravnomočno obsojen zaradi storitve istovrstnega kaznivega dejanja. Nazadnje s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 3. 6. 2014, opr. št. I K 33724/2010, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 14. 10. 2014, opr. št. II Kp 33724/2010, zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ, na kazen dveh let in dveh mesecev zapora. Zagovorniki sicer skušajo podatke o obdolženčevi obsojenosti minimalizirati, češ da gre za daljno preteklost, a ni mogoče mimo podatka, da je bil sicer obdolženi od leta 2008 že devetkrat pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj. Od 11. 3. 2015 do pogojnega odpusta 30. 11. 2017 se je nahajal na prestajanju zaporne kazni. Ti podatki pa nedvomno potencirajo njegovo nagnjenost k storitvam kaznivih dejanj oziroma ponovitveno nevarnost. 7. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je ugotovljena in sprejemljivo obrazložena tudi neogibnost pripora za varnost ljudi, ki jo sodišče presoja skladno z ustavnim načelom sorazmernosti in ki zagotavlja, da poseg v človekove pravice (obdolženčevo prostost) ne bo hujši kot je nujno potrebno za zavarovanje dobrine, ki naj se s posegom zavaruje. Iz obrazložitve sklepa določno izhaja, da je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode in da te nevarnosti ni mogoče odpraviti s kakšnim milejšim ukrepom kot npr. hišnim priporom za katerega se zavzemajo pritožniki. Prvo sodišče je v tej zvezi pravilno izpostavilo, da je obdolženec v kazenskem postopku prav zaradi utemeljenega suma, da je prepovedano drogo gojil na naslovu svojega bivališča. 8. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obdolženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.