Jedro

Ker iz določbe 87. člena ZUreP-1 izhaja, da nastopijo posledice predpisane fikcije z neizdajo potrdila oziroma s potekom roka za njegovo izdajo, tudi po presoji sodišča tožena stranka, po tem, ko je upravni organ prve stopnje na zahtevo tožeče stranke izdal dne 25.8.2005 potrdilo, niti v določbah ZUreP-1 in niti v določbah ZUP ni imela podlage za meritorno odločanje o pritožbi tožeče stranke zoper navedeno potrdilo. Iz določb, s katerimi so v ZUP urejena potrdila, namreč izhaja, da stranke nimajo nobenega pravnega sredstva zoper izdano potrdilo, pač pa imajo pravico zahtevati spremembo potrdila.

Izrek

Tožba se zavrne. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka odmerjene na 280,91 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe, za čas zamude do plačila pa tudi zakonske zamudne obresti, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Urada za nepremičnine Mestne občine A. z dne 10.11.2005. V obrazložitvi po povzemanju pritožbenih razlogov in pritožbenih navedb navaja potek postopka, ki se je začel na podlagi vloge tožeče stranke z dne 18.8.2005, v zadevi izdaje potrdila da občina ne uveljavlja predkupne pravice na nepremičninah s parc. št. 1508/22 in 1508/23 vpisanih v vl. št. 976 k.o. A., in v katerem je organ prve stopnje v ponovljenem postopku zavrnil izdajo potrdila in odločil, da Mestna občina A. na navedenih parcelah uveljavlja predkupno pravico. Ker so bila tožeči stranki potrdila z dne 10.3.2005 in 22.3.2005 izdana za neuveljavljanje predkupne pravice na parc. št. 1508/2 in 1508/9 k.o. A. pred uvedbo postopka v tej upravni zadevi, navedena potrdila za obravnavano zadevo niso pravno relevantna. Ob nespornem dejstvu, da se obravnavani parceli nahajata znotraj ureditvenega območja, to območje pa je tožena stranka opredelila v skladu z Zakonom o urejanju prostora z Odlokom, je po presoji tožene stranke organ prve stopnje pravilno ugotovil dejansko stanje in je njegova odločitev tudi materialno pravno pravilna. Ker je obrazložitev prvostopne odločbe zadostna in jasna, se tožena stranka tudi nanjo sklicuje. V nadaljevanju tožeči stranki z navajanjem določb 87. člena ZUreP-1 in 2. in 3. člena ZUP pojasnjuje, da je organ prve stopnje ravnal pravilno v skladu s 180. členom ZUP, ki ureja izdajo potrdil o katerih se ne vodi uradna evidenca, in pri odločanju ni uporabil 179. člena ZUP, kot zmotno navaja tožeča stranka. Ker je rok za izdajo odločbe o zavrnitvi določen v 87. členu ZUreP-1, organ prve stopnje tudi ni uporabil roka, ki je določen v 180.a členu ZUP. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da bi moral organ prve stopnje v ponovljenem postopku izdati potrdilo v roku 15 dni od izdaje odločbe organa druge stopnje, s katero je bilo že izdano potrdilo odpravljeno. 15 dnevni rok in pravna domneva, ki sta določena v 87. členu ZUreP-1, se po presoji tožene stranke nanašata zgolj na izdajo potrdila ob vlogi stranke. Zato se v primeru odprave potrdila ne šteje, da je stranka vlogo ponovno podala, kot to navaja tožeča stranka. Po odpravi potrdila je zato organ prve stopnje v skladu z določili ZUP izdal novo odločbo in s tem končal postopek začet na prvi stopnji. Izpodbijana odločba zato ni brez pravne podlage kot to navaja tožeča stranka. Ker tožena stranka bistvenih kršitev pravil postopka po uradni dolžnosti ni ugotovila je glede na navedeno pritožbo tožeče stranke kot neutemeljno zavrnila.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija tako zgoraj navedeno odločbo župana kot tudi odločbo organa prve stopnje z dne 10.11.2005 iz razlogov iz prve in druge alinee 1. odstavka 25. člena ZUS in sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odpravi odločbo župana Mestne občine A. in pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Urada za nepremičnine Mestne občine A. z dne 10.11.2005 ugodi in jo spremeni tako, da Mestna občina A. predkupne pravice na parc. št. 1508/22 in 150/23 k.o. A. ne uveljavlja. Podrejeno pa sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo župana odpravi in zadevo vrne županu v ponoven postopek. Z navajanjem okoliščin v zvezi s spremembami, ki se nanašajo na zemljišče s parc. št. 1508/2 in 1508/9, in razlogov zaradi katerih je vložila pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje, na podlagi določb 85. do 91. člena ZUreP-1 utemeljuje trditev, da je zato, ker je rok določen v 87. členu ZUreP prekluziven, občina s potrdilom po 88. členu ZUreP-1, izdanem po izteku roka nezakonito posegla v že nastalo pravno in tudi dejansko situacijo. Meni, da je zato, ker gre pri predkupni pravici za hud poseg v lastninsko pravico, potrebno določbe ZUreP-1 razlagati kot občini dane pravice restriktivno. V nadaljevanju zatrjuje, da v času od vložitve njene prve vloge oz. od dne 25.8.2008, ko je bilo izdano prvo potrdilo in niti kasneje, Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega ali srednjeročnega plana MO A. iz leta 2001 v letu 2005 ni bi spremenjen. Zato bi moral prvostopni organ, ob upoštevanju napotil v obrazložitvi odločbe župana z dne 10.10.2005, izdati v skladu z 87. členom ZUreP le potrdilo o neuveljavljenju predkupne pravice. Ob navajanju, da je šele po pridobitvi potrdil, da predkupne pravice občina ne bo uveljavljala za parc. št. 1508/2 in 1508/9 k.o. A., naročila geodetsko delitev in hkrati sklenila predkupno pogodbo s tretjo osebo za parc. št. 1508/2 in 1508/9 k.o. A., tožeča stranka zatrjuje, da je bilo izkazano, da gre sedaj za zemljišča, sicer nekoliko manjša od prvotnih parcel, ki pa so bila zaobsežena pri izstavitvi potrdil o neuveljavljanju predkupne pravice izdanih v mesecu marcu 2005. Zato se ne strinja z utemeljitvijo v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da pritožbene navedbe v zvezi z že izdanimi potrdili v konkretnem primeru niso pravno relevantne. Toženi stranki zato očita, da je ob nespremenjenem dejanskem in pravnem stanju, o dejanski in pravni situaciji različno odločila. Stališče tožene stranke je zato v nasprotju z načelom pravne države, ki je določeno v Ustavi Republike Slovenije. Z različnimi odločitvami je tožena stranka po mnenju tožeče stranke očitno kršila zakonske določbe o uveljavljanju predkupne pravice po 87. členu ZUreP-1. V nadaljevanju navaja, da je zaradi odprave potrdila z dne 25.8.2005, z vrnitvijo zadeve organu prve stopnje, začel ponovno teči 15 dnevni rok po 87. in hkrati tudi po 88. členu ZUreP-1. Ker navedeni zakon specialno ureja rok za izstavitev potrdil, določb ZUP ni možno uporabiti. Zato je v konkretni zadevi bila realizirana domneva, da tožena stranka predkupne pravice ne uveljavlja. Ob realizirani domnevi, da tožena stranka ne uveljavlja predkupne pravice, je tožena stranka z izpodbijano odločbo posegla v pravno stanje, ki je nastalo na podlagi zakona. V skladu z 2. členom Ustave RS je za funkcioniranje pravne države bistveno spoštovanje pridobljenih pravic oziroma statusov. V konkretnem primeru tožena stranka v stanje, ki ga je tožeča stranka pridobila v zvezi z vlogo z dne 28.8.2005, ni več mogla posegati. Tožena stranka pa je z izpodbijano odločbo s tem, ko je potrdila zavrnitev tožničine vloge za izdajo takega potrdila, storila prav to. Po mnenju tožeče stranke pa je zmotno tudi pravno stališče tožene stranke, da ZUreP-1 ureja le rok za izdajo potrdila in pravno domnevo, če zahtevano potrdilo ni izdano v roku 15 dni in da je vse ostalo urejeno v ZUP. V tem delu pa je izpodbijana obrazložitev tudi sama s seboj v nasprotju. Odločba organa prve stopnje o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila in za uveljavitev predkupne pravice, ki je bila izdana že po nastanku zakonske domneve po 87. ZUreP-1, je torej posegla v stanje, v katerega ne bi smelo biti več posegano. Zato je potrebno obe odločbi, s katerima je bilo nezakonito poseženo v nastalo pravno stanje, odpraviti. Tožeča stranka meni, da bi moralo biti iz stališča, ki ga bo zavzelo sodišče, jasno razvidno, da tožena stranka v zvezi z zahtevo iz avgusta 2005 za izdajo potrdila, predkupne pravice na parc. št. 1508/22 in 1508/23 k.o. A. ne uveljavlja.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja navedbe, s katerimi je kot pravno zgrešene in neutemeljene že v izpodbijani odločbi zavrnila tožničine pritožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu, odgovora na tožbo ni podalo.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 1.1.2007 začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 - ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06 - odl. US - ZUS), razen izjem, ki so določene v členih od 105. do 107. člena ZUS-1. Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik z zahtevo vloženo dne 18.8.2005 od tožene stranke zahteval izdajo potrdila o neuveljavljanju predkupne pravice na nepremičnini s parc. št. 1508/22 in 1508/23 vpisani v vl. št. .. k.o. A.. Iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih pa izhaja, da je organ prve stopnje, ki je dne 25.8.2005 izdal potrdilo, da občina A. uveljavlja predkupno pravico na navedenih parcelah, le-to pa je tožena stranka z odločbo z dne 10.10.2005 na pritožbo tožeče stranke odpravila in zadevo vrnila v ponoven postopek, z odločbo dne 10.11.2005 zavrnil zahtevo tožeče stranke za izdajo potrdila in odločil, da Mestna občina A. uveljavlja predkupno pravico na obravnavanih parcelah. Tožena stranka pa je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila tožničino pritožbo.

Po določbi 87. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr.; ZUreP-1) mora lastnik nepremičnine na območju predkupne pravice pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pridobiti potrdilo občine, da na nepremičnini ne uveljavlja predkupne pravice. Če občina potrdila ne izda v 15 dneh od vložitve zahteve, se šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja. Po navedeni določbi nastopi zakonska fikcija, da predkupne pravice ne uveljavlja, če občina v 15 dneh po vložitvi zahteve, prodajalcu ne izda potrdila, da ne uveljavlja predkupne pravice ali mu ne odgovori (prav tako v obliki potrdila), da uveljavlja predkupno pravico. Po določbi 3. odstavka 89. člena istega zakona mora zato notar pred overitvijo podpisa preveriti ali je bila zahteva vložena in ali občina res ni izdala potrdila oziroma se izjavila v predpisanem roku.

Ker iz navedenih določb izhaja, da nastopijo posledice predpisane fikcije z neizdajo potrdila oziroma s potekom roka za njegovo izdajo, tudi po presoji sodišča tožena stranka, po tem, ko je upravni organ prve stopnje na zahtevo tožeče stranke izdal dne 25.8.2005 potrdilo, niti v določbah ZUreP-1 in niti v določbah ZUP ni imela podlage za meritorno odločanje o pritožbi tožeče stranke zoper navedeno potrdilo. Iz določb, s katerimi so v ZUP urejena potrdila (179., 180. in 180.a člen), namreč izhaja, da stranke nimajo nobenega pravnega sredstva zoper izdano potrdilo, pač pa imajo pravico zahtevati spremembo potrdila. Ker po izteku roka, po katerem je v skladu s 87. členom ZUreP-1 nastopila zakonska fikcija, organ prve stopnje ni imel več podlage za odločanje o zahtevi tožeče stranke vloženi dne 18.8.2005, tudi izpodbijana odločitev, s katero tožena stranka ni odpravila odločbe organa prve stopnje, ni pravilna in zakonita. Ob nespornem dejstvu, da so posledice pravne fikcije v zadevi izdaje potrdila, zahtevanega z vlogo tožeče stranke z dne 18.8.2005, nastopile že pred izdajo odločbe organa prve stopnje, po presoji sodišča tudi izpodbijana odločitev ne posega v pravico in pravno korist tožeče stranke. Tožeči stranki je bilo namreč prvo zanjo neugodno potrdilo izdano v roku, predpisanem v 87. členu ZUreP-1. Z izdajo potrdila, zoper katerega strankam ni zagotovljeno pravno sredstvo niti po ZUreP-1 in niti po ZUP, tožeči stranki pravice niso bile kršene. V pravno korist tožeče stranke, ki vztraja pri odločanju o njeni vlogi z dne 18.8.2005, pa z izpodbijano odločitvijo tudi ni bilo poseženo.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba sicer nezakonita, vendar ne posega v pravico ali pravno korist tožeče stranke. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvi alinei 2. odstavka 63. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na določbi 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ki ga je sodišče primerno uporabilo, v skladu s 1. odstavkom 16. člena ZUS. Pri odmeri višine stroškov nastalih toženi stranki, ki jo je zastopal odvetnik, je sodišče upoštevalo 155. člen ZPP in ji je priznalo stroške za sestavo odgovora na tožbo (500 točk), materialne stroške (2% vrednosti storitve) in 20% DDV torej stroške, ki gredo odvetniku po odvetniški tarifi.