- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2654/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.2654.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Pasivna (stvarna) legitimacija v nepravdnem postopkuAli je mogoče o neobstoju pasivne (stvarne) legitimacije odločati s posebnim sklepom?
- Dovoljenost pritožbeAli je pritožba dovoljena zoper sklep o pomanjkanju pasivne legitimacije?
- Materialnopravna stališča sodiščaKako sodišče obravnava materialnopravna stališča v zvezi s pasivno legitimacijo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
O neobstoju pasivne (stvarne) legitimacije po naravi stvari ni mogoče odločati s posebnim sklepom, pač pa je to vedno stvar končne odločitve. Le če bi torej sodišče menilo, da stvarna pasivna legitimacija nekaterih nasprotnih udeležencev ni podana, bi lahko predlog proti njim zavrnilo, kar pa bi bila (končna) odločitev o delu predloga.
Izrek
I. Pritožba se zavrže. II. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo sklenilo, da se zavrne ugovor nasprotnih udeležencev o pomanjkanju pasivne legitimacije.
2. Proti sklepu se pritožuje osma nasprotna udeleženka, ki vztraja, da ni pasivno stvarno legitimirana v tej nepravdni zadevi, to utemeljuje (s tem da ni lastnica sporne nepremičnine), predlaga spremembo ali pa razveljavitev sklepa in opredeljuje pritožbene stroške.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje o ugovoru nasprotnih udeležencev izdalo poseben sklep, in to s pravnim poukom, da je zoper ta sklep dovoljena pritožba, ni tako. Ta sklep je brez podlage in brez učinka in zato tudi pritožba zoper njega ni dovoljena, saj pritožnica ne more imeti interesa za pritožbo.
5. V nepravdnem postopku, kar je tudi tu obravnavani, se po 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V slednjem se o ugovorih tožene stranke s posebnim sklepom odloča le, če gre za vprašanje (ne)obstoja procesnih predpostavk (288. čl. ZPP). Le procesna legitimacija (pravdno upravičenje) je procesna predpostavka. Stvarna pasivna legitimacija pa ni procesna predpostavka, pač pa se tiče same vsebine spornega razmerja. Stranka je stvarno legitimirana, če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša civilni spor.(1) Da nastopa v postopku kot nasprotna stranka, zadostuje zatrjevanje njene stvarne pasivne legitimacije, njen obstoj ali neobstoj pa je vprašanje končne meritorne odločitve o spornem razmerju (v pravdni je to utemeljenost tožbenega zahtevka, v nepravdnem postopku utemeljenost predloga).
6. O neobstoju pasivne (stvarne) legitimacije po naravi stvari ni mogoče odločati s posebnim sklepom, pač pa je to vedno stvar končne odločitve. Le če bi torej sodišče menilo, da stvarna pasivna legitimacija (nekaterih) nasprotnih udeležencev ni podana, bi lahko predlog proti njim zavrnilo, kar pa bi bila (končna) odločitev o delu predloga (314. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).
7. Pričujoči sklep sodišča je tako po vsebini seznanjanje strank z materialnopravnimi stališči sodišča, torej nekakšno materialno procesno vodstvo, izdano v obliki sklepa med pripravami za glavno obravnavo. Zoper take sklepe pa pritožba izrecno ni dovoljena (270. čl. ZPP).
8. Pritožbo je bilo po povedanem treba zavreči (1. in 3. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP), stroške svoje pritožbe pa naj pritožnica krije sama (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).
Op. št. (1): Ude L., Civilno procesno pravo, Uradni list, Ljubljana 2002, str. 183.