Jedro

Jedro

Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravni naslednik upravičenca do denacionalizacije, pri čemer za pravno nasledstvo zadošča, da je verjetno izkazano.

Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravni naslednik upravičenca do denacionalizacije, pri čemer za pravno nasledstvo zadošča, da je verjetno izkazano.

Izrek

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.V teku je postopek za vračilo podržavljenega premoženja po 5. členu ZDen1, ki ga skladno s prvim odstavkom 56. člena ZDen kot predlagalni nepravdni postopek vodi okrajno sodišče. Eden od prvotnih predlagateljev (vlagateljev zahteve za denacionalizacijo) je bil A. A., dedič po upravičencu do denacionalizacije B. A. C. C. je v postopek vstopila kot oporočna dedinja po A. A. in v njem aktivno sodelovala (med drugim je vztrajala pri vračilu podržavljenega premoženja v naravi). Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje C. C. zavrnilo udeležbo v postopku, je bil izdan na iniciativo prvega nasprotnega udeleženca. Odločitev je oprta na ugotovitev, da C. C. ni oporočna dedinja po A. A., saj je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je oporoka, s katero je bila določena za dedinjo, neveljavna.

Obrazložitev

2.Predlagateljica C. C., ki sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP2 (v zvezi s 37. členom ZNP3), pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi. Trdi, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 1981/2022 z dne 7. 3. 2023 dovolilo obnovo postopka in razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2271/2016-I z dne 13. 4. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1793/2017 z dne 5. 2. 2018. Nadomestitveni postopek še ni končan. Ker je oporoka A. A. z dne 1. 9. 1999 veljavna, je pritožnica kot njegova pravna naslednica upravičena predlagateljica.

1.V teku je postopek za vračilo podržavljenega premoženja po 5. členu ZDen1, ki ga skladno s prvim odstavkom 56. člena ZDen kot predlagalni nepravdni postopek vodi okrajno sodišče. Eden od prvotnih predlagateljev (vlagateljev zahteve za denacionalizacijo) je bil A. A., dedič po upravičencu do denacionalizacije B. A. C. C. je v postopek vstopila kot oporočna dedinja po A. A. in v njem aktivno sodelovala (med drugim je vztrajala pri vračilu podržavljenega premoženja v naravi). Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje C. C. zavrnilo udeležbo v postopku, je bil izdan na iniciativo prvega nasprotnega udeleženca. Odločitev je oprta na ugotovitev, da C. C. ni oporočna dedinja po A. A., saj je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je oporoka, s katero je bila določena za dedinjo, neveljavna.

3.Drugi nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

2.Predlagateljica C. C., ki sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP2 (v zvezi s 37. členom ZNP3), pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi. Trdi, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 1981/2022 z dne 7. 3. 2023 dovolilo obnovo postopka in razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2271/2016-I z dne 13. 4. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1793/2017 z dne 5. 2. 2018. Nadomestitveni postopek še ni končan. Ker je oporoka A. A. z dne 1. 9. 1999 veljavna, je pritožnica kot njegova pravna naslednica upravičena predlagateljica.

4.Pritožba je utemeljena.

3.Drugi nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

5.Pritožbene navedbe so utemeljene. Res je bilo pravnomočno razsojeno, da oporoka pokojnega A. A. z dne 1. 9. 1999 "ne obstoji in je nična"4, vendar je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 1981/2022 z dne 7. 3. 2023 (priloga A53) sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2271/2016-I z dne 15. 7. 2022 (priloga A52) spremenilo tako, da je predlogu za obnovo postopka ugodilo in razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2271/2016 dne 13. 4. 2017 (priloga B95) v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1793/2017 z dne 5. 2. 2018 (priloga B96). S tem je bil učinek pravnomočnosti sodbe odpravljen. Pravda, zdaj vodena kot zadeva P 164/2023-I, še ni pravnomočno zaključena.

6.Skladno s prvim odstavkom 15. člena ZDen imajo aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravic po ZDen pravni nasledniki umrlih upravičencev do denacionalizacije iz 5. člena ZDen. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravni naslednik upravičenca do denacionalizacije, pri čemer za pravno nasledstvo zadošča, da je verjetno izkazano (prvi in tretji odstavek 60. člena v zvezi s tretjim odstavkom 56. člena ZDen). Glede oporoke, na katero C. C. opira svoj dedno pravico, (še) ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je neveljavna (ima torej učinek veljavne oporoke), kar pomeni, da je njeno pravno nasledstvo (vsaj z verjetnostjo) izkazano in da ima v tem postopku položaj udeleženke.

4.Pritožba je utemeljena.

7.Ker so pritožbeni razlogi utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

5.Pritožbene navedbe so utemeljene. Res je bilo pravnomočno razsojeno, da oporoka pokojnega A. A. z dne 1. 9. 1999 "ne obstoji in je nična"4, vendar je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 1981/2022 z dne 7. 3. 2023 (priloga A53) sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2271/2016-I z dne 15. 7. 2022 (priloga A52) spremenilo tako, da je predlogu za obnovo postopka ugodilo in razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2271/2016 dne 13. 4. 2017 (priloga B95) v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1793/2017 z dne 5. 2. 2018 (priloga B96). S tem je bil učinek pravnomočnosti sodbe odpravljen. Pravda, zdaj vodena kot zadeva P 164/2023-I, še ni pravnomočno zaključena.

-------------------------------

6.Skladno s prvim odstavkom 15. člena ZDen imajo aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravic po ZDen pravni nasledniki umrlih upravičencev do denacionalizacije iz 5. člena ZDen. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravni naslednik upravičenca do denacionalizacije, pri čemer za pravno nasledstvo zadošča, da je verjetno izkazano (prvi in tretji odstavek 60. člena v zvezi s tretjim odstavkom 56. člena ZDen). Glede oporoke, na katero C. C. opira svoj dedno pravico, (še) ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je neveljavna (ima torej učinek veljavne oporoke), kar pomeni, da je njeno pravno nasledstvo (vsaj z verjetnostjo) izkazano in da ima v tem postopku položaj udeleženke.

1Zakon o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/1991, s spremembami in dopolnitvami.

7.Ker so pritožbeni razlogi utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

-------------------------------

3Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86, s spremembami in dopolnitvami, v zvezi s prvim odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.

4Zapustnik naj bi uničil oporoko z dne 27. 10. 1997, kar je imelo za posledico neveljavnost oporoke (oziroma dodatka k oporoki) z dne 1. 9. 1999.

1Zakon o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/1991, s spremembami in dopolnitvami.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

Zakon o denacionalizaciji (1991) - ZDen - člen 5, 15, 15/1, 56, 56/3, 60, 60/1, 60/3

3Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86, s spremembami in dopolnitvami, v zvezi s prvim odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.

Pridruženi dokumenti:*

4Zapustnik naj bi uničil oporoko z dne 27. 10. 1997, kar je imelo za posledico neveljavnost oporoke (oziroma dodatka k oporoki) z dne 1. 9. 1999.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.