Jedro

Če postane cesijska pogodba neveljavna (zaradi razveljavitve), se ponovno vzpostavi pravna vez med prvotnim imetnikom terjatve in dolžnikom, brez da bi bilo potrebno zato kakšno dodatno izpolnitveno ravnanje. To pomeni, da v tem primeru ni potreben noben povratni razpolagalni posel (tako imenovana povratna cesija). Če pa ostane pogodba o odstopu terjatev veljavna, je seveda potrebna povratna cesija za vnovični prehod terjatve na njenega prvotnega imetnika.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v točki I/1 in II izreka razveljavi in se zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (točka I/2 izreka), potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

V predmetni zadevi za odločanje v pritožbi, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 877/2015 z dne 25.3.2015, pristojno Višje sodišče v Kopru.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo celotni tožbeni zahtevek v smeri, da se v razmerju med pravdnima strankama razveljavijo učinki pogodbe o odstopu terjatev z dne 27.6.2013, na podlagi katere je tožeča stranka toženi stranki odstopila svojo terjatev do tuje družbe v višini 286.887,01 EUR, poleg tega pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 286.887,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.3.2014 dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožeča stranka v petnajstih dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 4.156,05 EUR s pp.

Zoper to sodbo se je iz vseh razlogov pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da v konkretnem primeru ni šlo za ugotovitveni zahtevek, da se razveljavijo učinki sporne pogodbe o odstopu terjatve, marveč je šlo v tem delu za oblikovalni tožbeni zahtevek. Pri odstopu terjatve ni potrebno nobeno dodatno izpolnitveno ravnanje, da postane prevzemnik terjatve tudi njen nosilec. Zadostuje že sklenitev cesijske pogodbe. Če se takšna pogodba razveljavi, cedent postane ponovno upnik neposredno na podlagi ugotovitve neveljavnosti cesijske pogodbe. Nobena povratna cesija ni potrebna. Takšno stališče zavzema tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi X Ips 503/2004. V primeru izpodbijanja pogodbe o cesiji ni treba posebej postavljati vrnitvenega zahtevka.

Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala obširen odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dajatveni tožbeni zahtevek tožeče stranke, in sicer iz razloga, ker v tožbi sploh ni obstajala trditvena podlaga za dajatveni zahtevek na vračilo denarnega zneska v višini 286.887,01 EUR s pp. Sicer pa obravnavana pritožba odločitve sodišča prve stopnje v tem delu konkretno sploh ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v tem delu materialno pravo pravilno uporabilo, pri čemer tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke v tem delu (točka I/2 izreka izpodbijane sodbe) zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

V preostalem delu, glede odločitve o oblikovalnem tožbenem zahtevku (v razmerju med pravdnima strankama se razveljavijo učinki pogodbe o odstopu terjatev z dne 27.6.2013) in posledično glede odločitve o pravdnih stroških, pa je pritožba tožeče stranke utemeljena.

Če zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka nastane povračilni zahtevek iz drugega odstavka 278. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), je treba tudi ta zahtevek uveljavljati z izpodbojno tožbo v zakonsko določenem roku (tretji odstavek 277. člena ZFPPIPP). Če pa takšen povračilni zahtevek zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka ne nastane, je jasno, da takšnega vrnitvenega zahtevka ni mogoče uveljavljati. ZFPPIPP le na enem mestu izrecno predpisuje, da je treba poleg izpodbojnega zahtevka, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, uveljavljati tudi vrnitveni zahtevek z izbrisno tožbo (tretji odstavek 275. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej upoštevati naravo pravnega dejanja, katerega razveljavitev učinkov se zahteva s tožbo.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka v okviru oblikovalnega zahtevka uveljavljala razveljavitev učinkov pogodbe o odstopu terjatve. Cesijska pogodba pa predstavlja razpolagalni pravni posel (poleg zavezovalnega), kar pomeni, da ima sama sklenitev takšne pogodbe takojšen učinek. S samo sklenitvijo cesijske pogodbe nastanejo pravne posledice in za njihov nastop ni potrebno še dodatno izpolnitveno ravnanje.

Smiselno enako velja tudi v primeru razveljavitve pogodbe o cesiji terjatve, upoštevaje ob tem, da razveljavitev pravnega posla učinkuje ex tunc (86. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Če postane cesijska pogodba neveljavna (zaradi razveljavitve), se ponovno vzpostavi pravna vez med prvotnim imetnikom terjatve in dolžnikom, brez da bi bilo potrebno zato kakšno dodatno izpolnitveno ravnanje.(1) To pa po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da v tem primeru ni potreben noben povratni razpolagalni posel (tako imenovana povratna cesija). Če pa ostane pogodba o odstopu terjatev veljavna, je seveda potrebna povratna cesija za vnovični prehod terjatve na njenega prvotnega imetnika(2).

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je moralo pritožbeno sodišče v točki I/1 (razveljavitev učinkov cesijske pogodbe) in točki II (izrek o pravdnih stroških) izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje se namreč zaradi zmotne materialnopravne presoje sploh ni ukvarjalo s procesnim gradivom v smeri, ali sta bili v obravnavani zadevi izpolnjena objektivni in subjektivni pogoj izpodbojnosti spornega pravnega dejanja (271. in 272. člen ZFPPIPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

op. št. 1: Odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije: sodba X Ips 503/2004. op. št. 2: To pravno situacijo obravnavata odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodba III Ips 54/2014 in sodba III Ips 22/2000, na katere se sklicuje tožena stranka v odgovoru na pritožbo.