31. 1. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud družb Aerodrom Ljubljana, d.d., Brnik, in Regal - Gebrueder Heinemann, d.o.o., Ljubljana, ki ju zastopa Renata Godnjov Špik, odvetnica v Tržiču, na seji dne 31. januarja 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke 32. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/98, 57/99 in 33/01) se zavrže.

Obrazložitev

1.Družba Aerodrom je v izkaz pravnega interesa navedla, da ima v okviru registrirane dejavnosti na letališču prosto carinsko prodajalno (v nadaljevanju PCP). Ker prodaja trošarinskih izdelkov v PCP na letališčih, odprtih za mednarodni promet, za razliko od prodaje trošarinskih izdelkov na ladjah in letalih na linijah mednarodnega prometa, ni oproščena plačila trošarine, zatrjuje neskladje 1. točke 32. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro) z načelom enakopravnosti (14. člen Ustave) in s svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave). Meni, da za razlikovanje, zaradi katerega ob višjih cenah ni konkurenčna, ni razumnega razloga. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano ureditev razveljavi.

2.Ker je pobudnica po vložitvi pobude svojo PCP oddala v najem, je bila pozvana, naj izkaže navedbe, s katerimi je utemeljevala svoj pravni interes. Pobudnici se je med postopkom pridružila še družba Regal, ki v najetih prostorih PCP nadaljuje z opravljanjem iste dejavnosti kot pred njo njena najemodajalka.

3.Glede na nespornost pravnega interesa družbe Regal, ki se je pridružila pobudi, se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem obstoja pravnega interesa družbe Aerodrom.

4.Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 99/01 - v nadaljevanju ZTro-C) z 8. 12. 2001 pa se je vprašanje izpolnjenosti procesnih predpostavk v predmetni zadevi ponovno izpostavilo. Z ZTro-C je bila namreč izpodbijana določba ZTro dopolnjena tako, da pobudnicama od trošarinskih izdelkov, ki jih prodajata v PCP na letališčih, odprtih za mednarodni promet, ni treba plačevati trošarine. Izpodbijani določbi, ki se je glasila: "Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov: 1. ki so v prodaji na ladjah in letalih na linijah mednarodnega prometa;" je bilo namreč dodano besedilo "in v prostocarinskih prodajalnah na letališčih in pristaniščih, odprtih za mednarodni promet." Ker so bili z navedeno spremembo odpravljeni razlogi, zaradi katerih je bila izpodbijana prejšnja ureditev, je Ustavno sodišče pobudnici pozvalo, naj sporočita, ali pri pobudi vztrajata. Če pri pobudi vztrajata, naj pojasnita, kako bi se v primeru ugotovitve, da izpodbijana določba ni bila v skladu z Ustavo, spremenil njun pravni položaj.

5.Pobudnici sta odgovorili, da pri pobudi vztrajata. Razlog naj bi bile škodljive posledice, ki naj bi se, ob primerjavi s konkurenčnimi podjetji, kazale v nižjem dobičku in s tem posledično v nižjih investicijah oziroma dividendah. Zato pobudnici predlagata odpravo izpodbijane določbe. V utemeljitev navajata, da bi odprava učinkovala le na njiju, ne pa tudi na pravice in koristi neutemeljeno privilegiranih gospodarskih subjektov.

6.Po določbi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) ima Ustavno sodišče možnost presojati zakon oziroma posamezno njegovo določbo, ki je bila v času trajanja postopka pred Ustavnim sodiščem usklajena z Ustavo oziroma je prenehala veljati. Pogoj za to je, da "niso bile odpravljene posledice neustavnosti". Možnost Ustavnega sodišča, da meritorno odloča o ustavnosti predpisa, ki je bil med postopkom usklajen z Ustavo oziroma ne velja več, je torej odvisna od obstoja pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe pobudnika. Zato je treba najprej ugotoviti, ali bi morebitna meritorna odločitev Ustavnega sodišča, s katero bi ugotovilo, da je bila izpodbijana določba v neskladju z Ustavo, še učinkovala na pravni položaj pobudnika. Ker lahko Ustavno sodišče v primerih, ko je izpodbijana zakonska določba, to le razveljavi (43. člen ZUstS), ima tudi ob ugotovitvi neskladnosti ta njegova ugotovitev le učinek razveljavitve. Po določbi 44. člena ZUstS se razveljavljena zakonska določba ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Pobudnici nista izkazali, da imata v teku nepravnomočno končane postopke, v katerih bi bila sporna obveznost plačila trošarine od trošarinskih izdelkov v PCP. Zaradi tega morebitna ugotovitev neustavnosti(1) izpodbijane zakonske določbe ne bi učinkovala na pravni položaj pobudnic.

7.Glede na navedeno pogoji za odločanje, ki jih predpisuje 47. člen ZUstS, niso izpolnjeni. Ker zato pobudnici za oceno 1. točke 32. člena ZTro ne izkazujeta pravnega interesa, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnica in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice:

dr. Janez Čebulj

Opomba

(1)Ustavno sodišče pri tem opozarja na obrazložitev svoje odločbe št. U-I-250/95 z dne 14. 11. 1996 (Uradni list RS, št. 70/96 in OdlUS V,157), v kateri je med drugim navedeno: "Glavna značilnost prostih carinskih prodajaln je, da se v njih prodaja blago brez plačila carine. To pomeni, da se je država odpovedala določenemu delu svojih sredstev, saj je carina eden izmed virov financiranja za uresničevanje njenih nalog. Država za uresničevanje podeljenih pravic lahko predpiše pogoje oziroma določno opredeli, koga oziroma kaj podeljene pravice zadevajo."