Jedro

Res je, da izvedenec v izvedenskem mnenju navaja, da bi tožnik kot solastnik dosegel dinamiko sečenj, bi lahko v letih 2014 in 2015 posekal 50,16 m3 neto iglavcev, kar ob prodajni ceni, ki je v tem letu znašala 60,00 EUR na m3, pri tožniku, glede na njegov solastni delež, pomeni čisti dohodek v višini 1.404,48 EUR, vendar tega zneska ni mogoče šteti niti kot zmanjšanje tožnikovega premoženja za ta znesek, niti kot preprečitev povečanja tožnikovega premoženja za ta znesek. Navedeno količino lesa je namreč lahko tožnik posekal predhodno ali naknadno v okviru 10-letnega etata.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka in tožena stranka sami krijeta nastale jima stroške v tem pritožbenem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo drugič in z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta prva toženka in druga toženka dolžni nerazdelno v roku 15 dni od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje tožniku plačati odškodnino v višini 29.900,00 EUR skupaj s priznanimi pravdnimi stroški, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila. Odločilo je tudi, da bo o stroških postopka odločalo s posebnim sklepom.

2. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik, ki sodbo v celoti izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po mnenju pritožnika je prvostopenjsko sodišče napačno interpretiralo izvedensko mnenje izvedenca A.L., ki je za tožnika ugodno in dokazuje, da mu je v dveh letih, ko mu je bila sečnja onemogočena, nastala škoda iz naslova vtoževane premoženjske škode za leti 2014 in 2015 v znesku čistega dohodka v višini 1.404,48 EUR. Sodišče pa je arbitrarno, kljub jasni ugotovitvi izvedenca, to dejstvo spregledalo in zaključilo, da škoda na gozdu ni nastala, čeprav je tožnik zatrjeval ravno izpad dohodka, ki ga je izvedenec jasno ugotovil. Prvostopenjsko sodišče tudi ne bi smelo povzeti nobene trditvene podlage toženk, ki sta jih navajali v ponovljenem postopku, saj za to ni imelo podlage, iz obrazložitve sodbe pa izhaja povzemanje ugotovitev o sečnji na črno, ki konkretno sploh ni povzeta v vlogah toženk pred ponovitvijo postopka.

Prvostopenjsko sodišče je tako popolnoma spregledalo del trditvene podlage tožnika, kjer vtožuje škodo zaradi nezmožnosti sekanja gozda in izgube njegovega dohodka, zato je posledično zmotno in napačno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi do višine ugotovljene premoženjske škode v višini 1.404,48 EUR ter toženkama naloži dolžnost povrniti vse stroške pravdnega in pritožbenega postopka tožnika, oziroma da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

3. Prva toženka in druga toženka sta na pritožbo tožnika odgovorili in se zavzemata za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnik s tožbo od prve toženke in druge toženke zahteva plačilo odškodnine za utrpelo materialno in nematerialno škodo, ki mu je nastala zaradi vložitve predloga za izdajo začasne odredbe za tri od šestintrideset zastavljenih nepremičnin v izvršilnem postopku, kateremu je sodišče prve stopnje ugodilo, kasneje, po ugovoru tožnika, v izvršilnem postopku dolžnika, pa je bila zavrnjena kot neutemeljena, kar je po pritožbi prve in druge toženke, v izvršilnem postopku upnic, potrdilo tudi višje sodišče. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo tožniku prepovedalo sečnjo v gozdu na treh parcelah, zaradi česar mu je v obdobju od izdaje sklepa sodišča prve stopnje o začasni odredbi, z dne 10. 4. 2014, pa do odločitve višjega sodišča, z dne 4. 6. 2015, s katero je to sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o začasni odredbi, z dne 10. 4. 2014, nastala materialna in nematerialna škoda v višini 29.900,00 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju po izvedenem postopku zaključilo, da je skladno z določilom 279. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) podana odškodninska odgovornost prve toženke in druge toženke za povračilo škode prizadejane tožniku z neutemeljeno začasno odredbo, vendar obstoja zatrjevane materialne in nematerialne škode tožniku ni ugotovilo, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7. Pritožbeno sporna je le odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na zavrnitev tožbenega zahtevka za vtoževano materialno škodo.

V skladu s 132. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je pravno priznana premoženjska škoda tista kršitev pravice drugega, ki povzroči kot posledico zmanjšanje premoženja oškodovanca (navadna škoda) ali preprečitev povečanja oškodovančevega premoženja. V obravnavanem primeru pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zaradi neutemeljene začasne odredbe prepovedi sečnje na par. št. 727/4, 714/5 in 714/8 k.o. K., v letih 2014 in 2015 tožniku vtoževana materialna škoda ni nastala. Pritožbeno sodišče se pridružuje razlogom prvostopenjskega sodišča navedenih v točkah 16 do 22 obrazložitve izpodbijane sodbe, ki v celoti temeljijo na v postopku pridobljenem izvedenskem mnenju izvedenca gozdarske stroke A.L., univ. dipl. ing. gozd., kateremu tožnik ni oporekal, ki takšen zaključek podpirajo. Tako izvedenec v izvedenskem mnenju izrecno navaja, da 10-letni etat Zavod za gozdove določi z gozdno gospodarskim načrtom, ki ga lastnik lahko, ne pa mora, v deceniju posekati. Običajno lastnik seka 1/10 etata letno, lahko tudi večletnega, nikakor pa ne preko določil 10-letnega načrta. Izvedenec je ponazoril pregled sečenj tožnika v deceniju od 2012 do 2021, iz katerega izhaja, da je tožnik že v prvih dveh letih veljavnosti načrta presegel dinamiko letnih etatov za 158 %, takoj v letu 2016 pa s sečnjo presegel letni etat iglavcev za 328 %.1 Izvedenec navaja, da zato o škodi v gozdu zaradi nesečenj v letih 2014 in 2015 ni mogoče govoriti.

8. Res je, da izvedenec v izvedenskem mnenju navaja, da bi tožnik kot solastnik dosegel dinamiko sečenj, bi lahko v letih 2014 in 2015 posekal 50,16 m3 neto iglavcev, kar ob prodajni ceni, ki je v tem letu znašala 60,00 EUR na m3, pri tožniku, glede na njegov solastni delež, pomeni čisti dohodek v višini 1.404,48 EUR, vendar tega zneska ni mogoče šteti niti kot zmanjšanje tožnikovega premoženja za ta znesek, niti kot preprečitev povečanja tožnikovega premoženja za ta znesek. Navedeno količino lesa je namreč lahko tožnik posekal predhodno ali naknadno v okviru 10-letnega etata. Tožnik tudi govori le o izgubi dohodka, kar je premalo, saj na ta način trditveno podlago ne substancira dovolj2, ker izrecno ne navaja, zakaj bi mu, glede na to, da je 10-letni etat mogoče posekati v desetih letih, vtoževana materialna škoda nastala prav zaradi tega, ker v letih 2014 in 2015 ni mogel sekati.

9. Prvostopenjsko sodišče v točki 18 obrazložitve izpodbijane sodbe povzema navedbo iz izvedenskega mnenja izvedenca gozdarske stroke, da je po podatkih Krajevne enote Č. Zavoda za gozdove RS tožnik v obdobju 2002 - 2011 posekal na črno (brez odkazila) 538 m3 lesa, vendar ta podatek za zavrnitev tožbenega zahtevka ni odločilno dejstvo3. Odločilno je, da gre za 10-letni etat, kjer sicer običajno lastnik seka 1/10 etata letno, vendar je tožnik že v prvih dveh letih veljavnosti načrta presegel dinamiko letnih etatov za 158 %, v letu 2016 pa s sečnjo presegel letni etat iglavcev za 328 %, zato glede na sicer nesubstancirani tožbeni zahtevek zaradi nezmožosti nesečenj v letih 2014 in 2015 vtoževana materialna škoda tožniku ni nastala.

10. Zaradi vsega navedenega, in ker pritožbeno sodišče tudi uradno upoštevnih kršitev po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni zasledilo, je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, navedbe odgovora na pritožbo prve toženke in druge toženke pa k pritožbeni razsoji niso bistveno doprinesle, zato morajo stroške, nastale jim v tem pritožbenem postopku, kriti sami (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena in 155. člen ZPP).

1 Navedeno izkazuje, da dinamika tožnikove sečnje ni bila 1/10 etata letno. 2 Tožnik v tožbi navaja, da je prišlo zaradi začasne odredbe do izpada dohodkov, spravila lesa cca. 90 m3 letnega etata, povprečne cene hlodovine po 60,00 EUR za m3, kar opredeljuje kot izpad dohodka od lesa v višini 5.400,00 EUR, trditve tožnika iz prve pripravljalne vloge, z dne 9. 12. 2016, pod točko V, v zvezi s tem, pa so povzete v točki 20 obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Prva toženka in druga toženka sta že v odgovoru na tožbo, z dne 16. 3. 2016, navajali, da je tožnik kljub teku izvršilnega postopka z zaznambo sklepa o izvršbi na treh parcelah št. 727/4, 714/5 in 714/8, vse k.o. K., izvajal črne sečnje v teh gozdovih.