14. 4. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ki ga zastopa mag. Aleš Kaluža, odvetnik v Ljubljani, na seji 14. aprila 2022

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (Uradni list RS, št. 29/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Predlagatelj vlaga zahtevo za oceno ustavnosti 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (v nadaljevanju ZUOPVCE) in predlaga zadržanje njegovega izvrševanja. Trdi, da je reprezentativni sindikat v državi za dejavnost energetike. Njegovi člani naj bi imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi z elektrodistribucijskimi podjetji, na poslovanje katerih naj bi vplivala izpodbijana določba (v nadaljevanju elektrodistributerji).

2.Predlagatelj utemeljuje, da izpodbijana zakonska določba konkretno in neposredno ogroža pravice delavcev s trditvami, da 4. člen ZUOPVCE za elektrodistributerje pomeni (a) skupni izpad pričakovanih prihodkov iz naslova omrežnine v letu 2022 v višini od 63.000.000 do 72.000.000 EUR, odvisno od avtorja ocene; (b) da bodo v letu 2022 ustvarili izgubo v skupni višini 16.000.000 EUR; (c) zmanjšani obseg vlaganj v elektroenergetsko distribucijsko infrastrukturo za leto 2022, in sicer za približno 57,8 milijonov EUR, z nadaljnjimi negativnimi učinki na predvidena vlaganja do leta 2030; (č) ogrozitev stabilnosti finančnega poslovanja ter poslabšanje finančnih kazalcev, kar naj bi moglo zaradi kršitve prevzetih pogodbenih zavez povzročiti odpoklic bančnih kreditov ali vsaj dvig obrestnih mer; ter (d) resno ogrozitev likvidnosti in celo verjetno insolventnost.

3.Predlagatelj meni, da bo zaradi opisanega poslabšanja poslovno-finančnega stanja elektrodistributerjev pri njih prišlo do zmanjšanja potreb po delu oziroma do pritiskov v smeri racionalizacije poslovanja. To naj bi vodilo v odpovedi pogodb o zaposlitvi in v temu ustrezno poslabšanje socialnega položaja delavcev. Nadalje predlagatelj predvideva, da zaradi zmanjšane donosnosti oziroma odsotnosti dobička elektrodistributerjev v letu 2022 ne bodo izpolnjena vnaprej v podjetniških kolektivnih pogodbah dogovorjena merila za izplačilo (oziroma merila za izplačilo v pričakovani višini) delavcem dela plače za poslovno uspešnost oziroma merila za izplačilo nagrad delavcem ob zaključku koledarskega leta. Poleg tega predlagatelj za letos predvideva, da bodo elektrodistributerji zamaknili plačilo regresa v mesec november, vprašljivo pa naj bi postalo tudi vplačevanje v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Tudi navedeni učinki naj bi delavcem pri elektrodistributerjih slabšali socialni položaj in posegali v njihove pričakovalne pravice.

4.Predlagatelj zatrjuje in tudi z razlogi podrobneje utemeljuje neskladje 4. člena ZUOPVCE z 2. členom, 33. členom v zvezi s 67. členom ter 153. in 155. členom Ustave.

B.

5.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) začne z zahtevo postopek za oceno ustavnosti predpisa, če so ogrožene pravice delavcev. Za vložitev zahteve sindikata morata biti torej izpolnjena oba pogoja: reprezentativnost in ogroženost pravic delavcev.

6.Resničnost predlagateljeve navedbe, da ima lastnost reprezentativnosti za območje države za dejavnost energetike, izhaja iz seznama reprezentativnih sindikatov (z dne 9. 2. 2021), objavljenega na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlagatelj je torej izkazal pogoj reprezentativnosti. Vendar bi bila vsebinska obravnava njegove zahteve za oceno ustavnosti mogoča le, če bi izkazal tudi pogoj ogroženosti pravic delavcev zaradi zakona, katerega oceno ustavnosti zahteva. Iz četrte alineje prvega odstavka 24.b člena ZUstS izhaja, da mora zahteva vsebovati podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev zahteve. Da bi izkazal ogroženost pravic delavcev, mora predlagatelj v zahtevi navesti razloge, ki utemeljujejo ogroženost pravic delavcev, in jih prepričljivo utemeljiti. Ustavno sodišče predlagateljev v postopku ocene ustavnosti zakona ne poziva na dopolnitev zahteve. Za obravnavani primer to pomeni, da lahko Ustavno sodišče pri presoji izpolnjenosti pogoja ogroženosti pravic delavcev izhaja le iz razlogov, ki jih je predlagatelj navedel v zahtevi. Abstraktna ogroženost pravic za vložitev zahteve sindikata ne zadostuje, izkazana mora biti konkretna in neposredna ogroženost pravic delavcev.

7.Predlagatelj v bistvu zatrjuje, da bo ukrep, ki za trimesečno obdobje uvaja oprostitev za vse uporabnike plačevanja omrežnine za (tudi) distribucijski sistem oskrbe z električno energijo močno zmanjšal načrtovane prihodke elektrodistributerjev, jim v tekočem poslovnem letu povzročil izgubo, kar naj bi po sili razmer peljalo v zmanjšanje vlaganj v distribucijsko omrežje in v njegovo vzdrževanje. Vzročno posledični učinki zadevne oprostitve omrežnine naj bi segli vse do okrnitve poslovnih odnosov elektrodistributerjev z bankami (odpoklici kreditov, višanja obrestnih mer). V končni posledici naj bi po mnenju predlagatelja v 4. členu ZUOPVCE začrtana oprostitev omrežnine utegnila pripeljati vse do nelikvidnosti ali celo insolventnosti elektrodistributerjev.

8.Šele v drugem koraku po opisanem poslabšanju poslovno-finančnega položaja elektrodistributerjev predlagatelj pričakuje zmanjšanje oziroma poslabšanje pravic delavcev. Do odpuščanja delavcev naj bi prišlo zaradi zmanjšanja potreb po delu in zaradi zahtevane racionalizacije poslovanja v pogojih upada naložb in vzdrževalnih del ter splošne krize likvidnosti in solventnosti elektrodistributerjev (ta naj bi povzročila tudi izpad vplačil v dodatno pokojninsko zavarovanje ter zamik plačila regresa). Izpad oziroma zmanjšanje pričakovanih prejemkov delavcev iz naslova poslovne uspešnosti ter nagrad pa naj bi bilo posledica nedoseganja meril za te prejemke iz kolektivnih pogodb.

9.S temi navedbami predlagatelj ni izkazal konkretne in neposredne ogroženosti pravic delavcev. Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo je predlagateljeva pravica, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa, omejena na pravico do izpodbijanja tistih predpisov, ki neposredno prizadenejo delovnopravni in s tem povezan socialni položaj delavcev, katerih interese predlagatelj kot reprezentativni sindikat zastopa in predstavlja. Predlagatelj sicer zatrjuje ogroženost zaposlitve (delovnega razmerja) in iz nje izvirajočih delovnopravnih pravic. Vendar navedeno ogroženost sam predstavlja kot kvečjemu posredno povezano z izpodbijano zakonsko določbo. Ta namreč, poenostavljeno povzeto, določa le, da elektrodistributerji tri mesece ne bodo prejeli nobenih prihodkov iz naslova omrežnin. Ustavno sodišče sicer šteje za zelo verjetno, da bo to negativno vplivalo na njihov poslovni izid v letu 2022. Vendar 4. člen ZUOPVCE v nobenem smislu ne ureja pravnega položaja delavcev pri elektrodistributerjih.

10.Pravice delavcev niso neposredno ogrožene s predpisom, ki ureja pravice in obveznosti delodajalcev (podjetij ali javnih delodajalcev), pa čeprav je predvidljiva posledica učinkovanja takega predpisa poslabšanje ekonomskega stanja delodajalca, ki lahko nadalje z določeno stopnjo verjetnosti (prek samostojnih poslovno-ekonomskih odločitev delodajalca) celo pripelje do prenehanja zaposlitve. To izhaja tudi iz dosedanje ustavnosodne presoje.

11.Predlagatelju torej ni uspelo izkazati ogroženosti pravic delavcev, ki naj bi jo neposredno povzročila izpodbijana oprostitev plačevanja omrežnin. Ker ni izkazal obstoja pogoja iz enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS, je Ustavno sodišče njegovo zahtevo za oceno ustavnosti 4. člena ZUOPVCE zavrglo. Zato ni bilo treba posebej odločati še o predlagateljevem predlogu za zadržanje izvrševanja izpodbijane zakonske določbe.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Poleg podjetij, ki se ukvarjajo z distribucijo električne energije kot poslovno dejavnostjo, predlagatelj v to kategorijo uvršča tudi sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (Sodo, d. o. o., Maribor).

[2]Primerjaj s sklepi št. Ustavnega sodišča št. U-I-69/16 z dne 16. 11. 2017, št. U-I-32/16 z dne 16. 11. 2017, št. U-I-93/15 z dne 30. 11. 2017 in št. U-I-264/19 z dne 10. 3. 2022.

[3]Tako npr. Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-72/14 z dne 17. 9. 2015.

[4]Člen 4 ZUOPVCE se glasi: "(1) Tarifne postavke elektrooperaterjev za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo se za vse odjemne skupine znižajo na nič. (2) Ugotovljeni manko omrežnine za leto 2022, ki nastane zaradi ukrepa oprostitve plačila dela omrežnine za distribucijski in prenosni sistem za končne odjemalce iz vseh odjemnih skupin se pokrije tako, da Agencija za energijo spremeni splošni akt, s katerim določa metodologijo za določitev upravičenih stroškov elektrooperaterjev iz 130. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21) in v postopku odstopanj od tekočega regulativnega obdobja za leto 2022 zniža priznano stopnjo donosnosti elektrooperaterjev. (3) Ukrep iz tega člena velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022."

[5]Primerjaj sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-74/13 z dne 11. 4. 2013 (4. točka obrazložitve), št. U-I-63/96 z dne 11. 4. 1996 (OdlUS V, 46, 4. točka obrazložitve), št. U-I-181/99 z dne 13. 4. 2000 (OdlUS IX, 91, 3. točka obrazložitve), št. U-I-80/01 z dne 17. 5. 2001 (OdlUS X, 95, 8. točka obrazložitve) in št. U-I-16/21 z dne 18. 2. 2021 (Uradni list RS, št. 28/21, 10. točka obrazložitve).

[6]Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-80/01 (8. točka obrazložitve) zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti, s katero je sindikat izpodbijal zakon o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln. Ustavno sodišče je v navedenem sklepu med drugim zapisalo: " […] Določbe izpodbijanega zakona se nanašajo in urejajo pravni položaj gospodarskih subjektov, ki opravljajo trgovinsko dejavnost v omenjenih prodajalnah. Z izpodbijanim zakonom predvideno spreminjanje carinskega režima v teh prodajalnah pa neposredno ne spreminja pravnega položaja in pravic delavcev, ki so zaposleni v teh prodajalnah. Zgolj predvidevanje – pa čeprav zelo verjetno glede na izdelane ekonomske študije – o tem, kakšne dejanske ekonomske posledice bo imel zakon, kako bodo ravnali gospodarski subjekti, na katere se nanaša ZPPCPEU, ali bodo zniževali plače in odpuščali delavce, ne zadostuje za ugotovitev, da so z izpodbijanim zakonom ogrožene pravice delavcev v smislu osme alinee prvega odstavka 23. člena ZUstS. […] Pravic delavcev, zaposlenih v prostih carinskih prodajalnah, ZPPCPEU ne ureja, jih ne zmanjšuje in ne poslabšuje. […] Kakšno bo ravnanje posameznih gospodarskih subjektov – delodajalcev ter kako bo na njihovo bodoče ravnanje vplival tudi izpodbijani zakon, je vprašanje, ki se le posredno nanaša na položaj delavcev, na njihov dejanski, ekonomski položaj; pri svojem ravnanju v razmerju do zaposlenih delavcev bodo ti gospodarski subjekti morali upoštevati vso delovno in socialnopravno zakonodajo in spoštovati vse pravice delavcev, ki jim gredo in ki jim jih ZPPCPEU ne jemlje."