Jedro

Preiskovalna sodnica je v razlogih izpodbijanega sklepa o odreditvi pripora v celoti pripisala vsebino zapisnika pripornega naroka. Podrobno je navedla obdolženčev zagovor, predlog okrožne državne tožilke za odreditev pripora in izjavo obdolženčeve zagovornice. Razlogov iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da je sodišče opravilo lastno presojo obstoja utemeljenega suma v izpodbijanem sklepu ni navedla. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako niso razvidni dokazi na podlagi katerih je sodišče napravilo sklep, da je podana ustrezna stopnja verjetnosti, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, niti ni povzeta njihova vsebina.

Takšna presoja preiskovalne sodnice iz katere niso razvidni dokazi na podlagi katerih sodišče sklepa obstoj utemeljenega suma, niti ni povzeta njihova vsebina, ne zadostuje standardom obrazloženosti sodne odločbe, ki jih predpisuje določba 22. člena Ustave.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi.

Obrazložitev

A.

1.Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom I Kpd 66380/24 z dne 12. 9. 2024 zoper obdolženega A. A. odredila pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlje države po tretjem odstavku 308. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom I Ks 66380/2024 z dne 18. 9. 2024 pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnil kot neutemeljeno.

2.Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčeva zagovornica, kot navaja v uvodu, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitve pravice do pritožbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijano pravnomočno odločbo razveljavi, podrejeno pa, da razveljavi odločbo sodišča druge stopnje in zadevo vrne v novo odločanje preiskovalni sodnici oziroma pritožbenemu sodišču.

3.Vrhovna državna tožilka Nikolaja Hožič je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti podanem v skladu z določbo 423. člena ZKP predlagala njeno zavrnitev. Navedla je, da zagovornica pod videzom kršitve po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP izraža nestrinjanje s presojo sodišča o utemeljenosti suma, s čimer uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in da navedbe zunajobravnavnega senata v izpodbijanem sklepu ne predstavljajo novih razlogov, s katerimi bi sodišče utemeljevalo obstoj utemeljenega suma.

4.Z odgovorom vrhovne državne tožilke je bil obdolženec seznanjen, vendar se o njem ni izjavil. Odgovor vrhovne državne tožilke je Vrhovno sodišče dvakrat skušalo vročiti obdolženčevi zagovornici. V obeh primerih se je priporočena poštna pošiljka vrnila z oznako "ni dvignil".

B.

5.Vložnica zahteve v zvezi z utemeljenim sumom obdolžencu očitanega kaznivega dejanja uveljavlja kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker se sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ni opredelilo do trditev obdolženčeve obrambe, in kršitev pravice do pritožbe iz določbe 25. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava), ker je sodišče druge stopnje z razlogi, ki naj bi utemeljevali obstoj utemeljenega suma, dopolnilo razloge sodišča prve stopnje, s tem pa obdolženca prikrajšalo do učinkovitega pravnega sredstva.

6.Po določbi drugega odstavka 202. člena ZKP mora preiskovalni sodnik med drugim v obrazložitvi sklepa s katerim odredi pripor, določno navesti razloge iz katerih izhaja utemeljen sum, da je osumljenec oziroma obdolženec storil kaznivo dejanje, ki mu je očitano. Utemeljen sum je podan, če obstajajo dejstva in okoliščine, ki tak sum opravičujejo. Sodnik mora sklep o odreditvi pripora obrazložiti z razlogi iz katerih je razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin sklepa na obstoj utemeljenega suma. Opraviti mora presojo vsebine znanega dokaznega gradiva, tj. zavzeti do obstoja utemeljenega suma svoje stališče, ki ga je dolžan ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru obdolžencu tudi ni zagotovljena ustavna pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave.

7.V utrjeni sodni praksi Vrhovnega sodišča so izoblikovani standardi obrazloženosti suma v sklepu o odreditvi pripora. V zvezi z utemeljenim sumom morajo biti navedeni določeni razlogi, iz katerih je razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je sodišče sklepalo o obstoju predhodne, konkretne, specifične in artikulirane verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.

8.V obravnavanem primeru se obdolžencu očita, da je storil kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meja ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena v zvezi z 20. členom KZ-1, kjer naj bi v sostorilstvu z drugimi neidentificiranimi storilci skupino tujcev, ki ni imela dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, z namenom pridobiti premoženjsko korist zase in za druge proti plačilu spravil čez mejo in jih prevažal po ozemlju Republike Slovenije s tem, da je dva državljana Turčije, ki so ju neznani storilci spravili preko hrvaško-slovenske meje na dogovorjenem mestu v Republiki Sloveniji prevzel v svoje osebno vozilo in ju vozil po ozemlju Slovenije, da bi ju pripeljal do Italije, za svoje ravnanje pa je prejel neugotovljen delež plačila, ki so ga tujci plačali za celotno pot proti Italiji.

9.Preiskovalna sodnica je v razlogih izpodbijanega sklepa o odreditvi pripora v celoti pripisala vsebino zapisnika pripornega naroka. Podrobno je navedla obdolženčev zagovor, predlog okrožne državne tožilke za odreditev pripora in izjavo obdolženčeve zagovornice. Razlogov iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da je sodišče opravilo lastno presojo obstoja utemeljenega suma v izpodbijanem sklepu ni navedla. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako niso razvidni dokazi na podlagi katerih je sodišče napravilo sklep, da je podana ustrezna stopnja verjetnosti, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, niti ni povzeta njihova vsebina. V 13. točki razlogov sklepa je sodišče v zvezi z obstojem utemeljenega suma navedlo le, da sta "priči povedali način, kako sta prišli v Republiko Slovenijo", da je šlo za organizirano pot, ki je bila plačljiva in da je bila velika verjetnost, da se je "res prestrašil in zahteval od potnikov, da se sklonita/skrijeta, ko je opazil policijsko spremstvo."

10.Takšna presoja preiskovalne sodnice iz katere niso razvidni dokazi na podlagi katerih sodišče sklepa obstoj utemeljenega suma, niti ni povzeta njihova vsebina, ne zadostuje standardom obrazloženosti sodne odločbe, ki jih predpisuje določba 22. člena Ustave. Upoštevaje tako nepopolno in vsebinsko prazno obrazložitev utemeljenega suma v sklepu preiskovalne sodnice o odreditvi pripora je pravno nerelevantno, da je v sklepu zunajobravnavnega senata navedeno splošno znano dejstvo, da organizatorji nelegalnih prevozov voznike in tujce pošljejo na lokacije, ki so v bližini nastanitvenih centrov.

C.

11.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je v sklepu preiskovalne sodnice o odreditvi pripora podana kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s kršitvijo določbe 22. člena Ustave, ker sodišče v zvezi z obstojem utemeljenega suma ni navedlo odločilnih dejstev. Pritožbeno sodišče bi moralo zato izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti preiskovalni sodnici v ponovno odločanje.

12.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 426. člena ZKP zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in pravnomočni sklep razveljavilo. Zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, ker je bil v vmesnem času pripor podaljšan. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da že temeljni pogoj za odreditev pripora - utemeljen sum v izpodbijani sodni odločbi ni ustrezno obrazložen, se ni posebej presojalo kršitve določbe 25. člena Ustave, ki jo je med drugim v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljala obdolženčeva obramba.

-------------------------------

1.Očitno pravilno I Kpd 66380/2024.

2.Primerjaj na primer sodbe Vrhovnega sodišča v zadevah I Ips 399/2006 z dne 9. 11. 2006, I Ips 1/2008 z dne 7. 2. 2008, XI Ips 45612/2010 z dne 22. 7. 2010, XI Ips 27824/2023 z dne 8. 6. 2023 in številne druge.

3.Točki 2-11 razlogov sklepa preiskovalne sodnice.

4.Listovne številke od 16 do 20 spisa.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 308, 308/3

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 202, 202/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.