Jedro

Okoliščina, da je ena od strank zaposlena na sodišču, ki posluje v isti stavbi, kot sodišče, ki odloča o zadevi, sama po sebi prenosa pristojnosti ne utemeljuje. To zlasti velja, kadar gre za večje sodišče, kjer so stiki med zaposlenimi ohlapnejši ali pa jih v določenem segmentu sploh ni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrožnim sodiščem v A. poteka pravdni postopek zaradi ugotovitve zakonite dedne pravice.

2.Okrožno sodišče v A. predlaga Vrhovnemu sodišču, da skladno s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče. Pojasnjuje, da je tožnica od 1. 3. 2016 zaposlena na Okrajnem sodišču v A.. Opravlja delo samostojne sodniške pomočnice na izvršilnem oddelku. Okrožno in Okrajno sodišče v A. poslujeta v isti stavbi. Gre za manjša in povezana kolektiva, kjer se sodniki in javni uslužbenci izvršilnega oddelka na hodniku vsakodnevno srečujejo, pogovarjajo, skupaj se udeležujejo izobraževanj in družijo na družabnih dogodkih oziroma raznih praznovanjih.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Mednje v smislu navedene zakonske določbe štejemo tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.

5.Okrajno sodišče v A. s 43 zaposlenimi in 10 sodniki in Okrožno sodišče v A. s 56 zaposlenimi in 13 sodniki, ne sodita med manjši sodišči v državi. Res se nahajata v isti stavbi, vendar je organizacijska povezava omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni. Čeprav se tožnica, ki je sodniška pomočnica na Okrajnem sodišču v A., kdaj srečuje s sodniki Okrožnega sodišča v A., ni verjetno, da bi bila prav z vsemi tesno, prijateljsko povezana. Če takšna povezava s katerim od sodnikov vendarle obstaja, je zagotavljanju nepristranskosti namenjen institut izločitve sodnika (70. člen ZPP) oziroma primerna organizacija dela. To so očitno uspeli zagotoviti na Okrajnem sodišču v A., pred katerim se vodi zapuščinski postopek, v katerem je bila tožnica napotena na vložitev obravnavane tožbe.

6.Okoliščin, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča ni. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.