U-I-260/97

23. 9. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Frančiške Tekavec iz Hrovače na seji dne 23. septembra 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 39. člena Odloka o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 70/95) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnica izpodbija 39. člen Odloka o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju Občine Ribnica (v nadaljevanju: Odlok), po katerem je treba v občini v dveh letih po uveljavitvi Odloka preiti na skupinsko zbiranje odpadkov tudi po vaseh, ki štejejo več kot 50 prebivalcev. Po mnenju pobudnice naj bi bila z izpodbijano določbo povzročena neenakost občanov Občine Ribnica, saj je občanom, ki prebivajo v vaseh, ki štejejo več kot 50 prebivalcev, onemogočen enak standard zbiranja komunalnih odpadkov, kot to velja za mestna naselja Ribnica, Sodražica in Grič. Z Odlokom je namreč za prebivalce navedenih mestnih naselij predviden reden odvoz odpadkov enkrat oziroma dvakrat tedensko, in sicer iz individualnih posod za posamezno gospodinjstvo, medtem ko je za prebivalce v vaških naseljih (v takšnem naselju prebiva tudi pobudnica) predvideno le enkrat tedensko odvažanje odpadkov in to iz skupinskih kontejnerjev. Po mnenju pobudnice bi morali biti tudi prebivalci vaških naselij v občini upravičeni do individualnega zbiranja odpadkov, saj okoliščina, da gre za vasi z več kot 50 prebivalcev in ne za mestna naselja, ne more predstavljati podlage za razlikovanje in predpisovanje različnega načina odvažanja odpadkov. Z izpodbijano ureditvijo naj bi bila torej pobudnici in drugim prebivalcem vaških naselij kratena pravica do individualnega odvoza odpadkov, kar pomeni kršitev načela o enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Pobudnica in drugi prebivalci vaških naselij naj bi bili v neenakopravnem položaju tudi pri plačevanju nadomestila za odvoz odpadkov, saj je njihova obveznost glede na zagotovljeni standard odvažanja odpadkov nesorazmerno visoka v primerjavi z obveznostjo prebivalcev v mestnih naseljih.

2.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pobude s tem, da prebiva v vaškem naselju, ki šteje več kot 50 prebivalcev, za katerega naj bi bila z izpodbijanim odlokom uveljavljena neenakopravnost prebivalcev pri režimu pobiranja in odvažanja odpadkov.

3.Občina Ribnica v odgovoru na pobudo navaja, da je bil izpodbijani odlok že predmet ocenjevanja ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem, in sicer na pobudo skupine prebivalcev iz Otavic, pri čemer je šlo delno za enake utemeljitve, kot so navedene v obravnavani pobudi. Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost in zakonitost navedenega odloka. S sklepom št. U-I- 118/96 z dne 8. 5. 1997 (OdlUS VI, 159) je bila pobuda zavrnjena, zato naj bi bila tudi obravnavana pobuda Frančiške Tekavec neutemeljena. V tistem delu odgovora na pobudo, ki ga je za Občino pripravilo Komunalno podjetje Komunala Ribnica, je prikazan trenutno veljaven način zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov v Občini, po katerem imajo prebivalci mestnih naselij Ribnica, Breg in Grič individualne posode za smeti (velikost 80 litrov) v vsakem gospodinjstvu, medtem ko je za prebivalce v vaseh uveljavljen sistem skupinskega pobiranja odpadkov, kjer je več hiš vezanih na skupen manjši kontejner (240 - 900 litrov). Pri tem je v odgovoru še navedeno, da so bile lokacije postavitve skupnih kontejnerjev sporazumno določene z uporabniki na zborih krajanov v vsaki vasi posebej.

B.

4.Izpodbijani odlok ureja obvezno odstranjevanje, odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov v Občini Ribnica. Po 21. členu Odloka mora izvajalec zagotoviti odvoz komunalnih odpadkov v mestnih naseljih Ribnica, Sodražica in Grič najmanj dvakrat tedensko, odvoz odpadkov iz kontejnerskih posod v teh naseljih pa najmanj enkrat tedensko oziroma po potrebi. Odvoz hišnih komunalnih odpadkov v ostalih naseljih v Občini se opravlja po vnaprej določenem programu, ki ga pripravi izvajalec v soglasju s krajevnimi skupnostmi. Za pobiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov morajo uporabniki plačevati mesečni prispevek, katerega višina je odvisna od načina odstranjevanja odpadkov (višji za mestna naselja in nižji za vasi). V 39. členu Odloka pa je predviden prehod na skupinsko zbiranje odpadkov tudi po vaseh, ki štejejo več kot 50 prebivalcev. Ta prehod bi moral biti opravljen najpozneje v dveh letih po uveljavitvi Odloka.

5.Načelo enakosti pred zakonom, ki ga zagotavlja določba drugega odstavka 14. člena Ustave, zahteva nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tako s strani zakonodajalca kot s strani upravne in sodne oblasti. To načelo navedene organe zavezuje, da enaka oziroma podobna razmerja urejajo oziroma obravnavajo enako, različna razmerja pa različno. Ustavnega načela enakosti pred zakonom torej ni mogoče pojmovati kot splošne enakosti vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis, kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave (narodnost, rasa, spol, jezik, vera, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazba, družbeni položaj ali katerakoli druga osebna okoliščina), ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, temveč da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. To pomeni, da mora razlikovanje služiti ustavno dopustnemu cilju, da mora biti ta cilj v razumni povezavi s predmetom urejanja v predpisu in da mora biti uvedeno razlikovanju primerno sredstvo za dosego tega cilja. Za razlikovanje mora torej obstajati razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog (npr. sklep št. U-I-140/95 z dne 13. 6. 1996 - OdlUS V, 96 in sklep št. U-I-35/96 z dne 11. 6. 1998, OdlUS VII, 127).

6.Do kršitve načela enakosti pred zakonom bi lahko prišlo v primeru, če bi predpis enaka pravna oziroma dejanska razmerja urejal različno ali če bi različna dejanska oziroma pravna razmerja urejal enako. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer, saj izpodbijani predpis pri določanju režima odvažanja komunalnih odpadkov iz naselij izhaja iz različnih okoliščin oziroma pogojev bivanja prebivalcev v teh naseljih. Bivanje v mestnih središčih oziroma drugih strnjenih naseljih ima gotovo drugačne značilnosti kot bivanje v redkeje poseljenih vaških naseljih, zato je tem značilnostim lahko prilagojen tudi režim zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Izpodbijani predpis, ki je način zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov v mestnih naseljih uredil drugače kot za vaška naselja (vasi z več kot 50 prebivalci), ne pomeni kršitve ustavnega načela enakosti pred zakonom. Z izpodbijanim predpisom je namreč vsem prebivalcem v Občini zagotovljeno pobiranje komunalnih odpadkov (in v tem imajo vsi enake pravice), pri čemer je le način odvažanja odpadkov prilagojen različnim pogojem bivanja prebivalcev v različnih naseljih. Izpodbijani odlok predvideva tudi določeno obliko sodelovanja krajanov pri izvajanju odstranjevanja odpadkov. Tako je v tretjem odstavku 21. člena določeno, da se odvoz hišnih komunalnih odpadkov iz kontejnerskih posod iz ostalih naselij v Občini opravlja po vnaprej določenem programu, ki ga pripravi izvajalec v soglasju s krajevnimi skupnostmi, v tretjem odstavku 39. člena pa, da mikrolokacijo posod za smeti v vaseh, ki štejejo več kot 50 prebivalcev, pripravi izvajalec ob upoštevanju mnenja krajanov. Po navedbah Komunalnega podjetja Komunala Ribnica je do takšnega sodelovanja krajanov dejansko tudi prišlo, saj so pri določitvi števila kontejnerjev in lokacij sodelovali vsi krajani, in ti so se strinjali z njihovo nabavo in postavitvijo. Glede na navedeno izpodbijana ureditev ne pomeni kršenja ustavnega načela enakosti pred zakonom, zato je bilo treba pobudo kot neutemeljeno zavrniti.

7.Ustavno sodišče je ustavnost in zakonitost izpodbijanega odloka že ocenjevalo na podlagi pobude več prebivalcev iz Otavic, ki je izhajala deloma iz istih razlogov, kot so navedeni v obravnavani pobudi. Ustavno sodišče je v navedeni zadevi št. U-I-118/96 na seji dne 8. 5. 1996 sprejelo sklep, da se pobuda kot neutemeljena zavrne, in sicer s podobno utemeljitvijo, kot je navedena v tem sklepu.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen