Jedro

Za veljavnost pooblastila gospodarske družbe odvetniku zadošča navedba firme gospodarske družbe in podpis pooblastitelja, če je ta čitljiv, tako da je iz podpisa razvidno, kdo ga daje. S tem je zagotovljena identifikacija podpisnika in preverljivost njegove funkcije v poslovnem registru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik in dolžnik sama nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi z dne 10. 9. 2009, opr. št. VL 126752/2009 razveljavilo v delu v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Celju. Navedlo je, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor, zato je sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Celju kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik po svojem pooblaščencu in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrže, dolžniku pa naloži v povrnitev pritožbene stroške upnika, skupaj s pripadki v primeru zamude.

Trdil je, da je ugovoru, ki ga je vložil pooblaščenec dolžnika, bilo priloženo pooblastilo, v katerem je jasno navedeno, da ga je podpisal B. O. kot direktor. Navedeni pri dolžniku že od marca 2008 ni direktor oziroma sploh nima nobene funkcije, ki bi bila vpisana v poslovnem registru. Ker B. O. ni zakoniti zastopnik dolžnika, ne more dati veljavnega pooblastila odvetniku za zastopanje v sodnem postopku. Na to, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje, mora paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka. Na možnost, da je domnevni pooblaščenec dolžnika ugovoru predložil nepravilno pooblastilo, pa je upnik naslovno sodišče že opozoril z vlogo z dne 4. 11. 2009. Kljub navedenemu, sodišče prve stopnje ugovora ni zavrglo, ampak je nepravilno izdalo izpodbijani sklep. Tudi, če bi sodišče štelo, da je ugovor, ki mu ni predloženo pravilno pooblastilo, nepopolna vloga, bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zavreči. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) namreč določa, da se nepopolna vloga, ki jo je vložil odvetnik, ne vrača v popravo, temveč se nemudoma zavrže. Priglasil je stroške vložene pritožbe.

Dolžnik je podal odgovor na pritožbo v katerem se je zavzemal za zavrnitev pritožbe. Sodišče prve stopnje ga je res pozvalo, da odgovori na pritožbo, vendar pa pritožbeno sodišče dolžniku pojasnjuje, da odgovora na pritožbo ne more upoštevati. Zato tudi v zvezi z njim priglašenih stroškov ni šteti kot potrebnih za izvršbo in jih nosi dolžnik sam. V postopku s pritožbo zoper sklep se namreč ne uporabljajo določbe ZPP o odgovoru na pritožbo, razen v taksativno določenih primerih (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato v obravnavi zadevi ni dopusten. Kljub temu pa pritožbeno sodišče pojasnjuje dolžniku, da je upnik vložil predlog za izvršbo po svojem pooblaščencu in v predlogu v rubriki pooblaščenec hkrati navedel, da je bilo pooblastilo pooblaščencu dano dne 3. 9. 2009. V skladu s XIII. odstavkom 40. člena ZIZ zadošča v primeru, če upnik vloži predlog po pooblaščencu, da v njem navede, da mu je bilo pooblastilo dano. Zato upniku posebnega pooblastila v izvršilnem postopku niti ni bilo potrebno prilagati, ker ga že sama navedba, da je bilo pooblastilo dano, nadomešča. Pritožbeno sodišče pa tudi presoja, da žig firme pravne osebe ni odločilen v primeru, če je firma pravne osebe jasno izpisana, ker je žig namenjen zgolj označbi pravne osebe, kar pa je v konkretnem primeru (že) bilo doseženo z navedbo firme upnika na pooblastilu.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik je dne 8. 10. 2009 vložil ugovor po pooblaščencu in k ugovoru predložil pooblastilo. Na predloženem pooblastilu je na mestu podpisa in štampiljke pooblastitelja žig dolžnika čez katerega je lastnoročni podpis „S. K.,“ pod navedenim podpisom pa je z velikimi tiskanimi črkami navedeno „ ki ga zastopa direktor B. O.“ Sodišče prve stopnje kljub vlogi upnika z dne 4. 11. 2009 ugovora dolžnika zaradi očitanih pomanjkljivosti pooblastila ni zavrglo, ker pravilno ni podvomilo v pristnost podpisa pooblastitelja na pooblastilu s katerim je ta pooblastil odvetnika za opravljanje pravdnih dejanj v njegovem imenu v tem izvršilnem postopku.

Po mnenju pritožbenega sodišča je v primeru, ko pooblastitelj z nečitljivim podpisom podaja upravičenje za zastopanje pooblaščencu, potrebno navesti tudi ime in priimek ter funkcijo podpisnika pooblastila, s čimer se zagotovi preverljivost podpisnikove upravičenosti za dajanje pooblastil pooblaščencem. Samo v danem primeru je potrebno dodatno navesti ime in priimek pooblastitelja. V konkretnem primeru pa je ta preverljivost imena in priimka ter funkcije podpisnika bila podana že s podpisom pooblastitelja „S. K.“ Iz navedenega podpisa jasno izhaja, da ga podaja oseba, ki je tudi v poslovnem registru vpisana kot zakoniti zastopnik dolžnika, tj. S. K. V obravnavanem primeru torej, ko je iz lastnoročnega podpisa očitno razvidno, kdo je podpisnik, je s tem zagotovljena nedvoumna identifikacija podpisnika in ni potrebno dodatno navajanje še imena in priimka ter funkcije podpisnika pooblastila. Zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na to, da je pooblastilo dolžnika neveljavno, ker ga je podal B. O., ker je očitno, da ta pooblastila ni podpisal. Relevanten je ob obrazloženem zgolj podpisnik pooblastila. Zato navedba „ ki ga zastopa direktor B. O.“ v tem primeru ni pravno upoštevna in ne zavezuje.

Pooblastilo dano pooblaščencu dolžnika je tako popolno, kljub temu, da je kot zakoniti zastopnik pooblastitelja z velikimi tiskanimi črkami naveden B. O., saj vendarle iz pooblastiteljevega podpisa izhaja, da je pooblastilo dala oseba, ki je upravičena za zastopanje dolžnika in ne B. O., ki pooblastila niti ni podpisal. Ob obrazloženem se je pritožba izkazala za neutemeljeno, pritožbeno sodišče pa pri njeni obravnavi tudi ni zasledilo kršitev tistih bistvenih določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in materialnega prava ( II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Dolžnik je z ugovornimi trditvami, da upniku ničesar ne dolguje, ker med upnikom in dolžnikom ni nobenih odprtih terjatev zanikal obstoj temelja za nastanek terjatve. Ker je dokazno breme za obstoj pravnega razmerja med strankama na upniku, je za obrazloženost ugovora dovolj, da je dolžnik obstoj pravnega razmerja med strankama zanikal. Glede na takšne okoliščine, je pravilno postopanje sodišča prve stopnje, ko je štelo dolžnikov ugovor za obrazložen v smislu II. odstavka 61. člena ZIZ in sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, razveljavilo in odločilo, da se bo glede zahtevka in stroškov odločalo v pravdnem postopku.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi v zvezi z njo nastale stroške ( I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).