Jedro

Stranki, ki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je kršena pravica do izjave. S tem pa so kršena tudi pravila postopka.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v... Bpp 2243/2025 z dne 21. 7. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v ... (v nadaljevanju toženka) je z odločbo Bpp 2243/2025 z dne 21. 7. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku za delitev skupnega premoženja.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica 19. 6. 2025 zaprosila za dodelitev BPP, ter da se pri odločanju za njeno dodelitev ugotavlja materialni položaj tožnice in njene družine ter drugi z zakonom določeni pogoji. Toženka je na podlagi pridobljenih podatkov, in sicer uradne evidence A., ugotovila, da je tožnica prejela v relevantnem obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje (marec, april in maj 2025) plačo, nadomestilo plače in povračila stroškov v zvezi z delom v skupni višini 7.064,79 EUR. V mesecu maju 2025 je prejela regres v višini 1.341,61 EUR, ki ga je toženka upoštevala kot občasen neperiodičen dohodek, in sicer v višini 200,15 EUR (tj. v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih). Tako je povprečni mesečni dohodek (z upoštevanjem dveh družinskih članov, torej tožnice in njenega mladoletnega sina) znašal 1.277,54 EUR, in presegel vrednost t.i. dohodkovnega cenzusa za redno BPP, ki znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (od 1. 4. 2025 je ta vrednost 988,18 EUR). Iz obrazložitve še izhaja, da je toženka tožnico 3. 7. 2025 pozvala, da se lahko v roku petih dni od prejema poziva izjavi o morebitnih okoliščinah iz tretjega odstavka 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ter opredeli, vključno s predložitvijo morebitnih dokazil, glede ugotovljenega upoštevanega dohodka. Navedeno je še, da je pooblaščenec tožnice 18. 7. 2025 po elektronski pošti podal pojasnilo, da tožnica odplačuje kredit v višini 1.000 EUR in da preživlja mladoletnega otroka. Toženka je v izpodbijani odločbi zaključila, da Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev drugih izjem, razen izplačane preživnine (v višini izvršljivega pravnega naslova ali dogovora) in periodičnega dohodka, ki ga je oseba prenehala prejemati in ni začela prejemati drugega, ne pozna, zato mesečnega odplačevanja kredita ni mogla upoštevati. Dolžnost preživljanja mladoletnega otroka pa je že bila upoštevana pri presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP. Ker je tožnica že z višino dohodka presegla cenzus za dodelitev BPP, se toženka v presojo drugih dohodkov in drugih pogojev ni spuščala, zato je skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi izpodbija odločitev iz razloga nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da toženka ni pravilno upoštevala njenega premoženjskega stanja. Ker se vsak dan vozi v službo iz ... v ... in spremlja otroke na koncerte po Sloveniji in tujini, prejme iz naslova potnih stroškov od 600 do 700 EUR na mesec in 100 EUR regresa za prehrano. Takšen dohodek se ne všteva v davčno osnovo in ga sodišče ne sme šteti kot dohodek iz naslova delovnega razmerja. Vsa pojasnila je tožnica podala v elektronski pošti z dne 21. 7. 2025

1

, v kateri je zaprosila tudi za podaljšanje roka, vendar pa toženka teh pojasnil ni upoštevala. Nadalje navaja, da sama plačuje 470 EUR kredita, preživlja mladoletnega otroka, plačati mora še 450 EUR dohodnine na mesec, da bo primorana najeti 75.000 EUR kredita zaradi izplačila nekdanjega moža ter da bi toženka morala regres za letni dopust, ki je občasen dohodek, razdeliti na 12 mesecev in ne zgolj na 3 mesece. Vsebinski in materialni pogoj je tako izpolnjen, zato je toženka neutemeljeno zavrnila BPP, prav tako pa je s svojo odločitvijo tožnici kršila 1., 2. in 13. člen ZBPP ter jo v primerjavi z drugimi upravičenci, ki jim je bila BPP odobrena in se jim v dohodek niso šteli otroški dodatki in kmetijske subvencije, če so izpolnjevali materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP, tudi diskriminatorno obravnavala in je bila zato kršena pravica do enakosti pred zakonom. V izpodbijani odločbi pa tudi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki so narekovali zavrnilno odločitev. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in v zadevi odloči tako, da prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 1. in 2. stopnje v celoti ugodi oziroma se podrejeno zadeva vrne toženki v ponovno odločanje, kot izbranega odvetnika pa se določi odvetnika A. A. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter predlaga, da se jo oprosti plačila sodne takse.

4.Toženka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

Odločitev brez oprave glavne obravnave

5.Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

-Sodna presoja

K I. točki izreka:

6.Tožba je utemeljena.

7.V obravnavani zadevi je predmet presoje pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.

8.Sodišče po vpogledu v upravni spis ugotavlja, da je toženka tožnico s pozivom Bpp 2243/2025 z dne 3. 7. 2025 (v nadaljevanju poziv) seznanila z ugotovljenim dejanskim stanjem in jo tudi pozvala, da se v roku petih dni od prejema poziva izjavi o morebitnih okoliščinah iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki jih toženka v postopku ni ugotovila oziroma ne izhajajo iz uradnih evidenc, in glede ugotovljenega upoštevanega dohodka tožnice ter da lahko predloži morebitna dokazila. Prav tako je toženka navedla, da če v postavljenem roku ne bo predložila pisne izjave in dokazil, se bo postopek odločanja lahko nadaljeval in zaključil brez pisne izjave. Kot je razvidno iz upravnega spisa, in sicer vročilnice k pozivu, je bil poziv pooblaščencu tožnice vročen 21. 7. 2025. Kljub temu, da je tožnici rok za podajo izjave začel teči 22. 7. 2025, je toženka že 21. 7. 2025 odločila in izdala izpodbijano odločbo. S tem, ko je toženka odločila še preden se je iztekel rok za podajo izjave tožnice, je ne glede na dejstvo, da je tožnici poslala poziv v skladu s 146. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kršila tožnici pravico do izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Tudi dejstvo, da je pooblaščenec tožnice 18. 7. 2025 po elektronski pošti podal dodatne navedbe, ne omogoča zaključka, da so se le te nanašale na poziv toženke, saj je bil z vsebino poziva seznanjen šele z njegovo vročitvijo, tj. 21. 7. 2025.

9.Pri odločanju o prošnji za BPP pristojni organ za BPP, v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, postopa po določbah ZUP, če posamezna vprašanja v ZBPP niso drugače urejena. Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Pravica do izjave je konkretizirana v 146. členu ZUP. Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti: da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku; da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; da sodeluje pri izvedbi dokazov; da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče. Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (vse 146. člen ZUP).

10.Pri vodenju upravnega postopka je vselej treba upoštevati, da je zadoščeno temeljnim načelom ZUP, med katerimi je v zvezi s prvim odstavkom 138. člena ZUP treba izpostaviti tako načelo materialne resnice kot tudi načelo zaslišanja stranke. Izhajajoč iz načela materialne resnice (8. členu ZUP) je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Na vprašanje (ne)pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja ima lahko vpliv tudi pravica do izjave, ki je ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka, načelo kontradiktornosti pa je eno temeljnih načel upravnega postopka. Toženka je sicer tožnici najprej omogočila pravico do izjave, vendar pa jo je s tem, ko je odločitev o zavrnitvi BPP sprejela na dan, ko se je tožnica s pozivom šele seznanila, to pravico dejansko onemogočila. Dolžnost zagotovitve pravice do izjave je tako na organu, na stranki pa je avtonomna odločitev, ali bo to pravico konzumirala (odgovorila v postavljenem roku). Kot je razvidno iz poziva toženke, bi se tožnica lahko izjavila tako glede ugotovitev organa, kot tudi navajala obstoj morebitnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Toženka v postopku izdaje upravnega akta tako ni upoštevala pravil postopka, saj tožnici ni zagotovila vseh procesnih jamstev.

11.Stranki, ki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je kršena pravica do izjave. S tem pa so kršena tudi pravila postopka. Kršitev pravice do izjave ZUP uvršča med absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Pri teh kršitvah se vpliv na zakonitost oziroma pravilnost odločitve domneva in ga ni potrebno posebej ugotavljati.

12.Po povedanem sodišče sodi, da je bila tožnici kršena pravica do izjave iz 9. in 146. člena ZUP in zato tudi storjena absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Glede na tretji odstavek 27. člena ZUS-1 je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

-Sklepno

13.Sodišče po vsem navedenem zaključuje, da je podan izpodbojni razlog iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, zato je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek. Zaradi ugotovljene nepravilnosti se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

14.V ponovnem postopku je toženka skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka, zato mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti, torej tožnici omogočiti, da se o vseh ugotovitvah organa izjavi, tudi glede okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP oziroma da se ima glede na celotno ugotovljeno dejansko stanje pravico izjaviti o vseh pravno relevantnih dejstvih, ki organu narekujejo sprejem odločitve.

-Glede predloga tožnice o postavitvi odvetnika

15.Tožnica je v upravnem sporu še zahtevala, da se ji kot izbranega odvetnika postavi odvetnika A. A. O postavitvi odvetnika se odloča v postopku za dodelitev BPP, ko se ugotavlja obstoj pogojev za odobritev BPP. To pomeni pred organom za BPP. Kadar je v takem postopku ugotovljeno, da je prošnja utemeljena, se odloči tudi o izvajalcu, pri čemer že ZBPP določa, da lahko prosilec sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP, in jo navede v prošnji (prvi odstavek 30. člena). Povedano drugače, v ponovljenem postopku bo tožnica lahko sama izbrala pooblaščenca za izvajanje BPP in o tem obvestila službo za BPP.

-Glede odklonitve odločanja v sporu polne jurisdikcije

16.Sodišče pojasnjuje še, da ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagala tožnica. Pogoje za takšno odločanje določata prvi odstavek 7. člena ZUS-1, po katerem sodišče v upravnem sporu v mejah tožbenega zahtevka odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, če zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno, ter prvi odstavek 65. člena ZUS-1, po katerem sme sodišče o stvari sami odločiti, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, zlasti če bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožnici težko popravljivo škodo (1. točka), ali če izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali njegovimi stališči, ki se tičejo postopka (2. točka).

17.Upravni spor je primarno namenjen sodni kontroli zakonitosti aktov uprave in ne more pomeniti nadomestnega odločanja sodišč v upravnih zadevah. Glede na naravo konkretne zadeve, ko gre za odločitev iz pristojnosti organa za BPP, ki jo v primeru utemeljenosti iz svojega proračuna izvršuje prav organ, ki je o BPP odločal, sodišče meni, da je utemeljeno, da o tožničinem zahtevku ob upoštevanju stališč sodišča odloči toženka. Poleg tega toženka v zadevi odloča prvič, torej za odločanje v sporu polne jurisdikcije ni bil izpolnjen niti pogoj iz drugih točk prvega odstavka 65. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

18.Tožnica je zahtevala povrnitev stroškov postopka. II. točka izreka sodbe temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej 347,70 EUR. Sodišče predlogu tožnice za določitev roka osmih dni za prostovoljno izpolnitev obveznosti glede povračila stroškov postopka ni sledilo, saj na podlagi drugega odstavka 313. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 rok za izpolnitev dajatve znaša 15 dni, ZUS-1 pa ne določa drugače. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-Glede predloga za oprostitev plačila sodne takse

19.V skladu s šestim odstavkom 10. člena Zakon o sodnih taksah se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP, o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona in o pritožbi zoper sklep o tem ugovoru, o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse ter v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, taksa ne plača. Po citirani določbi, ki je umeščena med taksne oprostitve na podlagi zakona, stranki v postopkih odločanja o dodelitvi BPP, ni treba posebej zaprositi za taksno oprostitev oziroma ji ni treba izkazovati pogojev za taksno oprostitev.

-------------------------------

1

Po vpogledu v upravni spis sodišče ugotavlja, da je navedena elektronska pošta datirana na dan 24. 7. 2025.