Jedro

Upoštevaje, da je bil obtoženec doslej že dvakrat obsojen zaradi kaznivih dejanj hude telesne poškodbe, torej zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, zaradi katerih je ponovno v kazenskem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje angažirati izvedenca psihiatrične stroke, zlasti zato, ker so obtoženčeve intelektualne sposobnosti izrazito podpovprečne, kar je bilo ugotovljeno že v prejšnjem kazenskem postopku, ko je bila ugotovljena obtoženčeva bistveno zmanjšana prištevnost.

Izrek

Pritožbi zagovornika obtoženca J.J. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po čl. 53/I KZ RS in obsojen na 9 mesecev zapora. Obtožencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka, oškodovanec A.G. pa je bil s premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pravdo.

Proti sodbi se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Ni sicer mogoče pritrditi pritožbi, da sta podana tudi pritožbena razloga kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Teh pritožbenih razlogov obtoženčev zagovornik v pritožbi niti ni obrazložil, pritožbeno sodišče pa je - ko je preizkusilo izpodbijano sodbo tudi v okviru določila čl. 376 ZKP - ugotovilo, da take kršitve niso podane.

Potrebno pa je pritrditi stališču pritožbe, da dejansko stanje ni popolnoma razjasnjeno o naslednjih okoliščinah, in sicer: na kakšen način je oškodovanec utrpel na levem očesu hudo telesno poškodbo, o vzroku konflikta med obtožencem in oškodovancem ter tudi glede stopnje obtoženčeve kazenske odgovornosti. Doslej zbrano dokazno gradivo namreč ne daje povsem zanesljive podlage za ugotovitev, da je do poškodbe oškodovančevega očesa prišlo na način, kot je opisan v izreku izpodbijane sodbe. Ni sicer nobenega dvoma o tem, da je obtoženec s palico udarjal oškodovanca tudi po glavi, vendar pa zbrano dokazno gradivo ne daje trdne podlage tudi za ugotovitev, da je obtoženec s palico udaril oškodovanca tudi v predelu levega očesa in ga tako hudo telesno poškodoval. Sodišče prve stopnje je to okoliščino sicer ugotovilo tudi na podlagi izpovedbe oškodovanca, ki pa je med drugim tudi izpovedal, da je zato, ker je bil nekoliko pijan, na stopnicah zdrsnil tako, da se je z rokama oprl na vrhnjo stopnico. Glede na doslej zbrano dokazno gradivo torej ni mogoče izključiti možnosti, da si je oškodovanec ob tem padcu poškodoval levo oko. Sodni izvedenec je sicer pismeno podal mnenje, da je do spremembe lege leve očesne leče prišlo zaradi topega ali topih udarcev po predelu levega očesa. Tako mnenje torej ne izključuje možnosti nastanka poškodbe očesa na način, kot ga prikazuje obtoženčev zagovornik v pritožbi. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju zaslišati izvedenca, po potrebi tudi izvedenca sodno medicinske stroke, neposredno na glavni obravnavi, ki naj poda po pregledu celotne zdravstvene dokumentacije mnenje o nastanku poškodbe očesa. V popisu poškodb pri sprejemu oškodovanca v splošno bolnišnico v Brežicah - kirurška ambulanta - je namreč tudi navedeno, da so bile na parientalni regiji vidne 4 lacerokontuzne rane, v obvestilu o telesni poškodbi, ki ga je izdala očesna ambulanta navedene bolnišnice, pa je navedeno med drugim, da je šlo pri oškodovancu za topo poškodbo leve orbite. Šele po dodatnem zaslišanju izvedencev, ki imajo na razpolago obsežno zdravstveno dokumentacijo, bo mogoča zanesljiva ugotovitev o nastanku hude telesne poškodbe oškodovanca.

V novem sojenju pa bo tudi potrebno, da obtoženca pregleda izvedenec psihiatrične stroke. Čeprav je sodišče prve stopnje razpolagalo z izpiskom iz kazenske evidence, pa ni pribavilo kazenskih spisov, pač pa je to storilo pritožbeno sodišče. Iz izvedeniških mnenj, ki sta jih v kazenski zadevi, ki je tekla zoper obtoženca pred Temeljnim sodiščem v Novem mestu, enote v Krškem, podala psihiatra dr. C.G. in dr. J.L., namreč izhaja, da je obtoženec mentalno manj razvit ter da so njegove intelektualne sposobnosti izrazito podpovprečne, pri čemer sta tudi ocenila, da so bile tedaj bistveno oslabljene njegove zmožnosti razumne presoje in obvladovanja čustvenih reakcij ter posledičnih dejanj. Tudi v obravnavanem primeru se torej poraja sum o njegovi zmanjšani prištevnosti, kar narekuje psihiatrični pregled obtoženca (člen 258/I ZKP). Po pribavi psihiatričnega mnenja pa bo lahko sodišče prve stopnje tudi presojalo, če morda pride v poštev varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.

V novem sojenju pa bo treba tudi razčistiti, zakaj je prišlo do konflikta. Na podlagi zagovora obtoženca je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil vzrok v nesporazumu glede plačevanja stroškov za najemnino in elektriko. Vendar pa bo treba glede na izvajanja pritožbe, ki prikazuje, da je bil vzrok drugje, zaslišati kot pričo tudi obtoženčevo mater R.J..

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi obtoženčevega zagovornika ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.